17. septembra leta 2015 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski kipar Stojan Batič. Star je bil 90 let.
Slovenski umetnik in kipar Stojan Batič je s svojim delom močno zaznamoval Ljubljano v drugi polovici 20. stoletja kot avtor javnih spomenikov in parkovne plastike. Sprva je delal kot tehnični risar v trboveljskem rudniku, v času druge svetovne vojne na Slovenskem pa se je pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju. Bil je vojni dopisnik in ilustrator.
Po koncu vojne leta 1945 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in leta 1949 diplomiral pri Borisu Kalinu. Deloval je kot samostojni kulturni delavec ob koncu petdesetih let pa se je izpopolnjeval še v Parizu. Kratek čas je bil predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije, med letoma 1963 in 1965 pa tudi poslanec v Skupščini SRS. Njegov kip Talec iz leta 1947 stoji v Gramozni jami na Žalah kot spomenik ubitim, po letu 1960 pa se popolnoma odmakne socialnemu realizmu v kiparstvu in se posvetil geometrizmu.
V Ljubljani in okolici je postavil številna obeležja NOB, kakor po celotni Sloveniji, med drugim leta 1975 kiparski del spomenika NOB v Dražgošah. V Ljubljani je postavil Spomenik kmečkim uporom na ljubljanskem gradu, Baletnika v Tivoliju ter Urško in povodnega moža na Gospodarskem razstavišču. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado, nagrado sklada Zveznega odbora Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije in Župančičevo nagrado. Kipar Stojan Batič je umrl na današnji dan leta 2015 v Ljubljani.
Batičev spomenik posvečen Cankarjevem bataljonu v Dražgožah (FOTO: Wikipedia)