18. septembra leta 1918 je bilo v zadnjih mesecih I. svetovne vojne in obenem tudi Avstro-Ogrske v Ljubljani ustanovljeno Društvo Narodna galerija. Tedaj je bil sklican občni zbor društva. Najbolj zaslužni za ustanovitev društva so bili slikar Rihard Jakopič, tedanji župan Ivan Tavčar in bivši župan Ivan Hribar.
Sprva je bilo društvo brez prostorov in tudi brez umetnostnega gradiva. Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine SHS je društvo prevzelo mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi, marca 1920 odprla v prostorih ljubljanske Kresije. Novembra 1925 se je društvo preselilo v prostore neorenesančne stavbe Narodnega doma, ki so ga postavili leta 1896 v času županovanja Ivana Hribarja, v njem pa so dobili prostor številna narodna društva na čelu s telovadno organizacijo Sokol. Slednja je v stavbo vložila vse svoje premoženje, ki so ga varčevali za postavitev lastnega doma. Telovadba je prostor v domu imela vse do nedavne obnove.
Ob praznovanju desetletnice obstoja društva so decembra 1928 v 12 prostorih Narodnega doma postavili na ogled razstavo 230 slik, 132 kipov in 746 del na papirju, junija 1933 je sledilo odprtje stalne razstave, za katero so svoja dela odstopili ali posodili tudi Narodni muzej, Škofijski muzej in že omenjena zbirka ljubljanske mestne občine.
Društvo Narodna galerija so avgusta 1945 razpustili, leto kasneje pa je bila ustanovljena Narodna galerija kot državna ustanova. Leta 1994 je bilo po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja stavbi Narodnega doma dograjeno novo krilo z razstaviščem za občasne razstave in galerijsko etažo za evropsko zbirko. Septembra 2001 je steklena avla povezala oba obstoječa dela, v teh prostorih pa je od leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni Robbov vodnjak. Narodna galerija hrani največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom.
