28. januarja 814 je umrl Karel Veliki. Še istega dne je bil pokopan v katedrali v Aachnu, v mestu, kjer je umrl. V začetku januarja 814 so se mu pojavile težave z dihanjem, zato je 21. januarja obležal v postelji, preminil pa je teden dni kasneje. Bil je najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške dinastije. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Od leta 800 pa do svoje smrti je imel tudi titulo rimskega cesarja. Med svojo vladavino je združil večino zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg. Položil je tudi temelje sodobne Francije in Nemčije.
Šest let potem, ko je postal frankovski kralj, se je odpravil v severno Italijo, kjer si je podredil Langobarde. S tem si je prislužil naziv kralja Italije. Vodil je še pohode proti Sasom, Slovanom, Avarom, Dancem in muslimanom na Iberskem polotoku. Višek moči je dosegel leta 800, ko ga je papež Leon III. na Božični dan v baziliki sv. Petra v Rimu kronal za cesarja Rimljanov in s tem za naslednika vladarjev Rimskega imperija. S tem je papež bizantinski cesarici Ireni odvzel vso legitimnost vladanja na področjih bivšega Zahodnega rimskega cesarstva. Karel Veliki je v svojem kraljestvu še naprej vladal brez papeževega sodelovanja, a papeževo priznanje mu je v očeh sodobnikov dalo božansko legitimnost.
Kronanje Karla Velikega – delo nemškega slikarja Friedricha Kaulbacha (1861), FOTO Wikipedia
Ostali dogodki na današnji dan:
1918 – Nastanek Rdeče armade
28. januarja (15. januarja po starem gregorijanskem koledarju) 1918 je z dekretom Sovjeta narodnih komisarjev nastala Delavsko-kmečka Rdeča armada (RKKA). Zaradi začetka državljanske vojne in intervencije tujih sil v državi je Trocki dobil nalogo reformirati in reorganizirati oddelke Rdeče garde, ki v začetku oboroženih spopadov z Belo armado in tujimi silami ni imela nobenih možnosti… Nadaljuj z branjem
