- 31. avgusta leta 1961 so se v Beogradu zbrali voditelji »neuvrščenih«. Sestanki I. konference »gibanja neuvrščenih« so se začeli naslednji dan in trajali vse do 6. septembra. Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih ter osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument... Nadaljuj z branjem
- 30. avgusta leta 1963 so med Pentagonom in Kremljem vzpostavili neposredno zvezo t. i. vročo linijo Washington-Moskva, ki naj bi v času hladne vojne zmanjšala nevarnost vojaškega konflikta med obema velesilama. Pred tem je večina pogovorov potekala s pomočjo pisem in v kriznih trenutkih je čas za prevod le-teh in pošiljanje odgovorov trajal občutno predolgo.... Nadaljuj z branjem
- 29. avgusta leta 1189 je Dubrovniška republika sklenila trgovinski sporazum z bosanskim banom Kulinom. Dokument je dobil naziv »Povelja (listina) Kulina bana«. Po sporazumu Kulin dovoljuje dubrovniškemu knezu Krvaši in vsem prebivalcem Dubrovnika neomejeno trgovanje v banovini Bosni. V tem času so Dobrovčani sklenili tudi podobne sporazume, ki so jim dovolili svobodno trgovanje z Srbijo... Nadaljuj z branjem
- 28. avgusta leta 1749 se je v Frankfurtu na Majni rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik, politik, znanstvenik, filozof in teoretik Johann Wolfgang von Goethe. Bil je ena osrednjih osebnosti evropske predromantične književnosti. Študiral je pravo na univerzah v Leipzigu in Strasbourgu. Na povabilo vojvode Karla Avgusta je leta 1775 odšel v Weimar, kjer je... Nadaljuj z branjem
- 25. avgusta leta 1530 se je v rezidenci ruskih vladarjev Kolomenskoje (danes del Moskve) rodil Ivan IV. Vasiljevič imenovan tudi Ivan Grozni. Bil je veliki moskovski knez, ko je bil star 17 let pa se je proglasil za carja vseh Rusov. To titulo so nato nosili vsi njegovi nasledniki do leta 1917. Ob kronanju Ivana... Nadaljuj z branjem
- 24. avgusta leta 1814 so britanske enote po zmagoslavju nad ameriškimi enotami v bitki pri Bladensburgu vstopile v prestolnico ZDA Washington. Med plenjenjem so britanske enote pod poveljstvom generala Roberta Rossa zažgale več pomembnih poslopij ameriške vlade, med drugim tudi Belo hišo in Kapitol. Britanski napad na Washington je sledil kot povračilo na ameriški napad... Nadaljuj z branjem
- Letos obeležujemo 50 let od t. i. praške pomladi, enega od najpomembnejših dogodkov v Evropi v drugi polovici 20. stoletja.
- 19. avgusta leta 1915 se je v Čatežu pri Brežicah rodil slovenski slikar, risar in grafik Vladimir Lamut. Večino svojega življenja je Lamut preživel v Novem mestu, kjer se je po končanem študiju na zagrebški umetniški akademiji (1941) ustalil kot profesor risanja na novomeški gimnaziji. Po drugi svetovni vojni je z Izidorjem Moletom in Bogdanom... Nadaljuj z branjem
- 17. avgusta leta 1819 je Postojnsko jamo obiskal tedanji avstrijski prestolonaslednik in kasnejši cesar (1835-1848) Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški. Kot prvopodpisani v najstarejši knjigi obiskovalcev je postal prvi uradni obiskovalec Postojnske jame, ki je od tega dogodka postala tudi uradna turistična destinacija. Notranje dele jame so odkrili leta 1818 ob pripravah na obisk avstrijskega cesarja in... Nadaljuj z branjem
- 16. avgusta leta 1921 je Aleksandar Karađordjević na prestolu nasledil Petra I. Njegova uradna titula je bila od tedaj pa do leta 1929 “njegovo veličanstvo Kralj Aleksandar I. Karađorđević od SHS”. Podpiral je idejo jugoslovanstva, državni centralizem in unitarizem. V Kraljevini SHS in Jugoslaviji je bil znan tudi kot kralj »Zedinitelj«. Šestega januarja 1929 je... Nadaljuj z branjem
- 15. avgusta leta 1883 se je v slavonskem mestecu Vrpolje (danes Hrvaška, tedaj Avstro-Ogrska), rodil kipar, arhitekt, književnik, slikar in univerzitetni profesor Ivan Meštrović. Štejemo ga za enega največjih jugoslovanskih kiparjev v obdobju med obema svetovnima vojnama. Čeprav se je rodil v Slavoniji, je večino otroštva preživel v Dalmaciji. Študiral je na dunajski akademiji, kjer... Nadaljuj z branjem
- 14. avgusta leta 1941 sta se na britanski bojni ladji »Prince of Wales« v zalivu Placenta na Novi Fundlandiji sestala britanski premier Winston Churchill in ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt ter podpisala Atlantsko listino. V njej sta se zavezala uničenju nacizma in fašizma ter podala osnovo za povezovanje držav v protifašistično koalicijo. Kljub dogovorjenem zavezništvu,... Nadaljuj z branjem
