29. avgusta leta 1189 je Dubrovniška republika sklenila trgovinski sporazum z bosanskim banom Kulinom. Dokument je dobil naziv »Povelja (listina) Kulina bana«. Po sporazumu Kulin dovoljuje dubrovniškemu knezu Krvaši in vsem prebivalcem Dubrovnika neomejeno trgovanje v banovini Bosni. V tem času so Dobrovčani sklenili tudi podobne sporazume, ki so jim dovolili svobodno trgovanje z Srbijo (1186) in Bizantinskim cesarstvom (1191).
Povelja (listina) Kulina bana ima zelo pomembno zgodovinsko težo, saj je prvi dokument v katerem se eksplicitno omenja Dubrovnik kot mesto. Sklenjeni sporazum velja za enega najstarejših ohranjenih dokumentov vseh južnoslovanskih narodov in držav. Povelja Kulina bana je tudi izjemno pomembna za bosansko državnost in je najstarejši bosanski državni dokument. Dokument je napisan v dveh jezikih – latinskem (in latinski pisavi) ter starobosanskem narodnem jeziku in v pisavi »bosančici«. Povelja Kulina bana je ohranjena v treh primerkih in ironično, niti eden se ne nahaja v lasti BIH. Dva sta v dubrovniškem arhivu, eden pa je bil v 19. stoletju ukraden in se sedaj nahaja v znamenitem muzeju Ermitaž v St. Peterburgu.
