- 12. oktobra leta 1957 je bila odprta prva modernistična osnovna šola v Ljubljani, poimenovana po narodnem heroju Tonetu Tomšiču. Šolske zgradbe v Ljubljani že stoletja arhitekturno in urbanistično močno zaznamujejo prostor, šole kot objekti izobraževanja pa imajo tudi v slovenski arhitekturni misli od nekdaj posebno mesto. S svojo zunanjo podobo pričajo o preteklih zgodovinskih obdobjih,... Nadaljuj z branjem
- 28. septembra leta 2010 so velike poplave prizadele Ljubljano, posebej pa četrt Vič. V ljubljanski zgodovinski zavesti velja, da je nekoč poplavljala zgolj Ljubljanica. Toda pozabljamo, da so nevarni tudi manjši pritoki in drugi vodni viri, ki ob dolgotrajnem nalivu presežejo svoje bregove. Tako se je zgodilo tudi leta 1926 na jugu Ljubljane konec septembra... Nadaljuj z branjem
- 14. julija leta 1912 se je v Splitu rodila slovenska, hrvaška in jugoslovanska pisateljica ter prevajalka Mira Mihelič. Mira Mihelič je bila velika pisateljica meščanstva 20. stoletja. Rodila se je v klasični meščanski družini očetu podjetniku Slovencu in mami operni pevki Hrvatici. Zaradi življenja na tujem se je šele v poznem otroštvu naučila dobro slovensko.... Nadaljuj z branjem
- Ljubljana je prve spomenike vojskovodjam dobila v 19. stoletju. V tem mestu pa sta imela dva generala celo dva lastna spomenika. Prvi od teh je bil znameniti avstrijski feldmaršal, češkega rodu, Josef grof Radetzky, tudi častni meščan Ljubljane. Radetzky marš Manj znano je, da mu je Johann Strauss starejši posvetil znamenito koračnico Radetzky marš, ki... Nadaljuj z branjem
- 14. maja leta 1747 je v Ljubljani umrl lasuljar, poslovnež in svilarnar Pierre Toussaint Tabouret. V francoskem Nancyju rojeni francosko-kranjski podjetnik je svojo poslovno pot pričel s kratkim postankom v svetovljanskih Benetkah, nato pa se okoli leta 1715 naselil v Ljubljani in postal njen meščan. V glavnem mestu Kranjske je v dveh letih napredoval od... Nadaljuj z branjem
- 15. aprila 1811 je cesar Napoleon z organičnim dekretom pretrgal kontinuiteto s staro avstrijsko ureditvijo in v Ilirske province vpeljal novo upravno razdelitev. Dekret o cerkveni, civilni in sodni organiziranosti, s katerim je Ilirske province tesneje povezal s Parizom, je razdelil na šest civilnih in eno vojaško pokrajino (Koroška z vzhodno Tirolsko, Kranjska, Istra, Dalmacija,... Nadaljuj z branjem
- 14. oktobra leta 1929 so v Ljubljani ob veliki svečanosti odkrili spomenik posvečen Ilirskim provincam. Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec tridesetih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank... Nadaljuj z branjem
- 7. oktobra leta 1965 je v Ljubljani umrla slovenska in jugoslovanska atletinja in igralka hazene Fanči Bernik. Stara je bila 58 let. Za razvoj ženske telovadbe in športa na Slovenskem je vodilno vlogo odigral Sokol, kjer so že od začetka poudarjali pomen telesnega zdravja tudi za ženske. Reformator sokolstva Viktor Murnik je že proti koncu... Nadaljuj z branjem
- 6. oktobra leta 1708 je v Neaplju umrl pravnik in umetnostni zgodovinar Aleš Žiga Dolničar (Alexius Sigismund Thalnitscher von Thalberg). Star je bil le 23 let. O mestu umetnikov in filozofov, monumentalnih palač in trgov je dolgo časa veljal rek za vse njegove obiskovalce: videti Neapelj in umreti. Mesto je veljalo za enega najlepših in... Nadaljuj z branjem
- 16. septembra leta 1849 so svečano odprli železniško progo med štajerskim Celjem in kranjsko Ljubljano. »Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim«, so bili verzi našega pesnika Franceta Prešerna o železni cesti v Ljubljani, ki jo je napovedal že leta 1845 v Kmetijskih in rokodelskih novicah.... Nadaljuj z branjem
- 15. septembra leta 1917 so predstavniki liberalne in klerikalne stranke na pobudo ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča podpisali ljubljansko izjavo. Prva svetovna vojna je bila prelomna za slovensko zgodovino, ki je vodila k nastanku jugoslovanske in kasneje slovenske države. Po smrti cesarja Franca Jožefa I. je novi cesar Karel leta 1917, po treh letih vojne,... Nadaljuj z branjem
- 4. septembra leta 1844 so v prilogi časopisa Kmetijske in rokodelske novice prvič imenovali Ljubljano za glavno mesto Slovenije. Ime Slovenija naj bi se sprva kot geografski nato pa kot političen pojem pojavil v 19. stoletju, čeprav ima večstoletno predzgodovino. Ime Slovenija izvira iz imena ljudstva Sloveni (Sklaveni), katerega preostanek so Slovenci in Slovaki, ki... Nadaljuj z branjem
