Preskoči na vsebino

1966 – Najhujša letalska nesreča na Slovenskem

- 1. septembra 1966 se je zgodila najhujša letalska nesreča na slovenskem ozemlju. Začetki civilnega letalstva v Ljubljani segajo v leta po prvi svetovni vojni. Malo pred božičem leta 1923 so ustanovili Aeroklub Ljubljana, leta 1927 pa še slovensko podružnica aerokluba Naša krila, ki je že istega leta organiziral prvi letalski miting v Ljubljani. Prelomnega leta... Nadaljuj z branjem

1589 – Umre Jurij Dalmatin

- 31. avgusta leta 1589 je v Ljubljani umrl protestantski pisec, teolog in prevajalec Jurij Dalmatin. Star je bil 42 let. Ljubljana je bila v 16. stoletju središče verske reformacije na Slovenskem. Bila je mesto, kjer so protestanti govorjeni jezik osrednje Kranjske (ljubljanščina s primesmi dolenjščine in germanizmi) spremenili v slovenski tiskani knjižni jezik in s... Nadaljuj z branjem

1960 – Umre Anton Lajovic

- 28. avgusta leta 1960 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski skladatelj ter sodnik Anton Lajovic. Star je bil 81 let. Za dvig slovenske glasbe na stopnjo sodobne svetovne umetne glasbe je v največji meri zasluga skladatelja in pravnika Antona Lajovica, ki je preminili v Ljubljani. Lajovic je utemeljil tudi temelje slovenski orkestralni glasbi 20.... Nadaljuj z branjem

1771 – Rojen Jožef Kalasanc Erberg

- 27. avgusta leta 1771 se je v Ljubljani rodil kranjski botanik, literarni zgodovinar in biolog Jožef Kalasanc Erberg. Vse do druge svetovne vojne je bila nemška govoreča Kočevska sestavni del osrednje slovenske dežele Kranjske, ki je poleg kulturne raznolikosti poplemenitila slovensko zgodovino tudi s številnimi posamezniki in družinami. Ena izmed takih so bili v sredi... Nadaljuj z branjem

1663 – Umre Ludvik Schönleben

- 26. avgusta leta 1663 je v Ljubljani umrl nemški in kranjski mizar, rezbar, kronist in župan Ludvik Schönleben. Star je bil 73 let. Po kratkem, zgolj enomesečnem vodenju ljubljanskega magistrata, je župana Franca Cirianija avgusta 1647 zamenjal meščan in podžupan Ludvik Schönleben, ki se je v uradnih dokumentih sicer podpisoval Schonlebl. Kot je bilo značilno... Nadaljuj z branjem

1733 – Umre Gašpar Franchi

- 25. avgusta leta 1733 je v Ljubljani umrl zvonar Gašpar Franchi. Star je bil 76 let. Zvonarstvo ima na Slovenskem in v Ljubljani več kot 700 letno zgodovino. Umetnost vlivanja, donenja, zvenenja in pritrkovanja je prihajala iz romanskega zahoda, predvsem iz Beneške republike. Zvonove so poznale že starejše antične civilizacije, v naših deželah pa je... Nadaljuj z branjem

1947 – Rojen Paulo Coelho

- 24. avgusta leta 1947 se je v Rio de Janeiru rodil brazilski pisatelj, pesnik in novelist Paulo Coelho de Souza. Mesto Ljubljana je v svoji preteklosti navduševala domače kulturne ustvarjalce, od pisateljev, slikarjev, glasbenikov, vedutistov, popotnikov in tudi znanstvenikov, ki so ponesli njeno ime tudi v prostor svojega kreativnega polja in navduševali tudi ostale. Vzpon... Nadaljuj z branjem

1858 – Rojen prestolonaslednik Rudolf

- 21. avgusta leta 1858 se je v laksenburških dvorcih v predmestju prestolnice Dunaj rodil prestolonaslednik Rudolf Habsburško-Lotarinški (z polnim imenom Rudolf Franz Karl Joseph). Marca 1889 je Avstro-Ogrsko in dunajski dvor pretresla šokantna novica. Edini sin cesarja Franca Jožefa I. in prestolonaslednik Rudolf, ki je dobil ime po prvem habsburškem vladarju iz 13. stoletja, je... Nadaljuj z branjem

1514 – Maksimilijan I. izda kriminalni sodni red

- 20. avgusta leta 1514 je habsburški in sveti rimski cesar Maksimilijan I. zdal kriminalni sodni red za mesto Ljubljana. Mestni sodnik se v Ljubljani omenja že v 13. stoletju in je izvajal poleg upravne tudi sodno funkcijo. Še pred pojavom županske funkcije je skupaj z mestnim svetom predstavljal krvno sodišče, torej sodna instanca za izrekanje... Nadaljuj z branjem

1421 – Dovoljenje Ljubljani do gmajne in gozdov

- 19. avgusta leta 1421 je habsburški vladar in politik Ernest Železni izdal listino, ki je potrjevala stoletno pravico srednjeveške Ljubljane do mestne gmajne in gozdov. Srednjeveška Ljubljana je vse do 16. stoletja, ko je leta 1511 izbruhnil požar, dajala podobo revnega lesenega mesta pod vznožjem grajskega griča. Zidanih hiš je bilo malo, razen grajske utrdbe... Nadaljuj z branjem

1703 – Rojen Ferdinand Avguštin Hallerstein

- 18. avgusta leta 1703 se je v Ljubljani rodil jezuit, astronom, misijonar, matematik in demograf Ferdinand Avguštin Hallerstein. Izjemen astronom svetovnega slovesa Ferdinand Avguštin pl. Hallerstein je po končanem ljubljanskem jezuitskem kolegiju nadaljeval študij matematike in astronomije v Gradcu in na Dunaju. Leta 1739 je kot jezuit prišel v Peking, kjer je sodeloval pri pripravi... Nadaljuj z branjem

1919 – Priključitev Prekmurja matičnemu narodu

- 17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji državni praznik Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900... Nadaljuj z branjem