Preskoči na vsebino

1947 – Ustanovitev Informbiroja

- 22. septembra leta 1947 se je v Sklarski Porembi na Poljskem začela konferenca komunističnih strank, na kateri je bil ustanovljen Informacijski biro komunističnih partij Kominform, bolj znan kot Informibro. Jugoslavijo sta na konferenci predstavljala Edvard Kardelj in Milovan Đilas. Ustanovitev Informbiroja je bil odgovor Sovjetske zveze na politiko obkoljevanja, ki so jo ZDA po koncu... Nadaljuj z branjem

1905 – Odprtje Zavoda sv. Stanislava

- 21. septembra 1905 so v Šentvidu nad Ljubljano odprli Zavod sv. Stanislava. Na ta dan je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil prostore zavoda. Zavod sv. Stanislava (znan tudi kot Škofovi zavodi) je bil v času Avstro-Ogrske prva in edina gimnazija, v kateri je bila slovenščina učni in uradni jezik ter šola, kjer so... Nadaljuj z branjem

480 p.n.š. – Bitka pri Salamini

- 20. septembra 480 pr. n. št. je združena mornarica grških polisov pod poveljstvom atenskega vojskovodje Temistokla v bitki pri Salamini v Egejskem morju odločilno premagala perzijsko mornarico, ki jo je vodil kralj Kserks I. Z zmago so si Atene zagotovile premoč na morju, grške sile pa so prevzele pobudo v vojni ter jo kronale z... Nadaljuj z branjem

1851 – Rojen Ivan Hribar

- 19. septembra leta 1851 se je v Trzinu rodil verjetno najbolj znan ljubljanski župan Ivan Hribar. Deloval je na številnih področjih. Bil je zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani, vodja liberalne Narodno napredne stranke, sokol, narodni buditelj in seveda ljubljanski župan. To funkcijo je zasedel leta 1896, od nje pa se poslovil leta 1910, ko... Nadaljuj z branjem

1918 – Ustanovitev Društva Narodna galerija

- 18. septembra leta 1918 je bilo v zadnjih mesecih I. svetovne vojne in obenem tudi Avstro-Ogrske v Ljubljani ustanovljeno Društvo Narodna galerija. Tedaj je bil sklican občni zbor društva. Najbolj zaslužni za ustanovitev društva so bili slikar Rihard Jakopič, tedanji župan Ivan Tavčar in bivši župan Ivan Hribar. Sprva je bilo društvo brez prostorov in... Nadaljuj z branjem

1890 – Rojen France Bevk

- 17. septembra 1890 se je v Zakojci pri Cerknem rodil slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik France Bevk. Pisal je tudi pod psevdonimom Pavle Sedmak. Je dobitnik Prešernove nagrade za avtobiografske članke (1949), dveh Levstikovih nagrad (1949 in 1951) in Prešernove nagrade za življenjsko delo (1954). Leta 1953 je postal član Slovenske akademije znanosti... Nadaljuj z branjem

1745 – Rojen Mihail Kutuzov

- 16. septembra leta 1745 se je v Sankt Peterburgu rodil ruski plemič, vojskovodja, maršal in diplomat Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov. Služil je trem vladarjem ruskega cesarstva: Katarini II., Pavlu I. in Aleksandru I. Smatra se ga za enega najboljših ruskih in evropskih generalov v zgodovini. Sodeloval je v treh rusko-osmanskih vojnah (1768-1812), svetovno znan pa je... Nadaljuj z branjem

1890 – Rojen Fran Ramovš

- 14. septembra leta 1890 se je v Ljubljani rodil slovenski jezikoslovec, dialektolog in imenoslovec ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Fran Ramovš. Velja za sistematičnega preučevalca zgodovine slovenske slovnice in narečij, zaradi česar je postal utemeljitelj teh ved na Slovenskem. V letih pred začetkom I. svetovne vojne je Ramovš študiral na Dunaju in... Nadaljuj z branjem

1773 – Umre Anton Janša

- 13. septembra leta 1773 je na Dunaju umrl sloviti čebelar, zoolog, slikar in bakrorezec Anton Janša. Znan je kot začetnik modernega čebelarstva in izjemen poznavalcev čebel. Deloval je kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru, v času ko je Habsburški monarhiji vladala Marija Terezija. Napisal je znamenito Razpravo o rojenju čebel. Knjiga je doživela 18... Nadaljuj z branjem

1967 – Umre Vladimir Bartol

- 12. septembra leta 1967 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, esejist, dramatik in publicist Vladimir Bartol. Star je bil 64 let. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Žale. Bartol se je rodil v Svetem Ivanu v bližini Trsta, kjer je tudi obiskoval osnovno in srednjo šolo. Po prihodu Mussolinija na oblast v Italiji, se je preselil... Nadaljuj z branjem

1971 – Umre Nikita Hruščov

- 11. septembra leta 1971 je v Moskvi umrl sovjetski politik Nikita Sergejevič Hruščov. Star je bil 78 let. Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči. Tekom druge svetovne vojne je bil med drugim odgovoren za obrambo Stalingrada (1942-1943). Po smrti Josifa Stalina leta 1953 je v borbi za oblast postal generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze,... Nadaljuj z branjem

1905 – Odkritje Prešernovega spomenika

- 10. septembra leta 1905 so v Ljubljani na tedanjem Marijinem trgu odkrili spomenik slovenskemu pesniku in odvetniku Francetu Prešernu. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na veliko kritik, predvsem s katoliškega dela družbe in politike. Javnost je najbolj razburjala gola muza nad Prešernovo glavo. Vrhunec napada na Prešernov spomenik je... Nadaljuj z branjem