- 18. septembra leta 1897 je slovenski seizmolog, naravoslovec, naravovarstvenik in izumitelj Albin Belar ustanovil prvo potresno opazovalnico v Ljubljani. Sodobna znanost se je rodila v večtisočletnem procesu z opazovanjem narave, opisovanjem pojavov, raziskovanjem, merjenjem rezultatov in s preizkušanjem zakonitosti. V zakladnico človeškega znanja in zgodovine znanosti so prispevali mnogi ljubljanski raziskovalci, znanstveniki, učenjaki in drugi... Nadaljuj z branjem
- 17. septembra leta 2015 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski kipar Stojan Batič. Star je bil 90 let. Slovenski umetnik in kipar Stojan Batič je s svojim delom močno zaznamoval Ljubljano v drugi polovici 20. stoletja kot avtor javnih spomenikov in parkovne plastike. Sprva je delal kot tehnični risar v trboveljskem rudniku, v času... Nadaljuj z branjem
- 16. septembra leta 1993 je v dalmatinskem mestecu Vela Luka na hrvaškem otoku Korčula umrl slovenski in jugoslovanski alpski smučar Rok Petrovič. Star je bil le 27 let. Rok Petrovič je bil eden najboljših jugoslovanskih in slovenskih alpskih smučarjev, ki je dosegel vrh v sredini osemdesetih, ko je po petih zmagoslavnih slalomskih tekmah svetovnega pokala... Nadaljuj z branjem
- 15. septembra leta 1963 je v Ljubljani umrl učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec Rudolf Badjura. Star je bil 82 let. Rudolf Badjura je bil prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec. Po osnovnošolskem odraščanju v Litiji je v Ljubljani maturiral in tukaj med letoma 1903 in 1905 odslužil vojaški rok, ki ga je... Nadaljuj z branjem
- 14. septembra leta 1840 je na svojo prvo vožnjo po Ljubljanici odšel sloviti parnik Nadvojvoda Janez. Vse do 20. stoletja je po Ljubljanici od Vrhnike do mesta potekel živahen čolnarski promet. Z izgradnjo prenovljene cestne povezave do Trsta konec 18. stoletja in železnico sredi 19. stoletja, pa je rečni prostor izgubljal svojo gospodarski pomen, pridobival... Nadaljuj z branjem
- 11. septembra leta 1961 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski politik, etnolog in antropolog Niko Zupanič. Star je bil 84 let. Niko Županič velja za očeta slovenske etnografije, ustanovitelja Etnografskega muzeja v Ljubljani in študija etnologije na Univerze v Ljubljani. Po poreklu je izhajal iz Bele krajine, kamor so se njegovi predniki preselili v... Nadaljuj z branjem
- 10. septembra leta 1919 se je uradno začel študijski proces na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Začetki višješolskega izobraževanja v Ljubljani segajo že v 17. stoletje, leta 1919 pa je bila ustanovljena Univerze v Ljubljani s prvotnim imenom Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je tudi najstarejša še delujoča univerza na Slovenskem in... Nadaljuj z branjem
- 8. septembra leta 1393 je vojvoda Albrecht III. Habsburški (znan tudi pod nazivom Albrecht s čopom) naročil na pritožbo ljubljanskih meščanov deželnemu glavarju na Kranjskem, naj ne sodi meščanov pred plemiškim sodiščem. Ena izmed oblik mestne avtonomije Ljubljane je bila sodna avtonomija, ki ni bila podvržena plemiškim sodnim instancam. Razvoj mestne oblasti, samouprave in pravne... Nadaljuj z branjem
- 7. septembra leta 1941 je skupina SKOJ-evcev (Savez komunističke omladine Jugoslavije) napadla italijanske vojake nameščene v Ljubljani. Ljubljana je prve javne spomenike in obeležja dobila v času baroka pred tremi stoletji. Največ spominskih obeležij in poimenovanj pa je mesto dobilo v času socialistične ere, ki je povzdigovala delavski boj, socialistično revolucijo in dogodke iz časa... Nadaljuj z branjem
- 4. septembra leta 1971 je trolejbus na progi Vižmarje – Vič opravil zadnjo vožnjo v naši prestolnici. Ljubljanski javni prevoz sega v začetek 20. stoletja, ko je tramvaj 6. septembra 1901 zapeljal po mestnih ulicah. Mreža se je hitro širila tudi v takratna predmestja in okoliške vasi, ki so danes del Mestne občine Ljubljana. Nekdanja... Nadaljuj z branjem
- 2. septembra 1192 sta angleški kralj Richard in egipčanski sultan Saladin sklenila pogodbo v Jaffi s katero se je končala III. križarska vojna. Križarske vojne z osvobajanjem Svete dežele z Jeruzalemom je leta 1095 spodbudil papež Urban II. na koncilu v Clermontu, med 11. in 13. stoletjem pa so poleg evropskega in bližnjevzhodnega prostora zaznamovale... Nadaljuj z branjem
- 1. septembra 1966 se je zgodila najhujša letalska nesreča na slovenskem ozemlju. Začetki civilnega letalstva v Ljubljani segajo v leta po prvi svetovni vojni. Malo pred božičem leta 1923 so ustanovili Aeroklub Ljubljana, leta 1927 pa še slovensko podružnica aerokluba Naša krila, ki je že istega leta organiziral prvi letalski miting v Ljubljani. Prelomnega leta... Nadaljuj z branjem
