- 8. septembra leta 1393 je vojvoda Albrecht III. Habsburški (znan tudi pod nazivom Albrecht s čopom) naročil na pritožbo ljubljanskih meščanov deželnemu glavarju na Kranjskem, naj ne sodi meščanov pred plemiškim sodiščem. Ena izmed oblik mestne avtonomije Ljubljane je bila sodna avtonomija, ki ni bila podvržena plemiškim sodnim instancam. Razvoj mestne oblasti, samouprave in pravne... Nadaljuj z branjem
- 7. septembra leta 1941 je skupina SKOJ-evcev (Savez komunističke omladine Jugoslavije) napadla italijanske vojake nameščene v Ljubljani. Ljubljana je prve javne spomenike in obeležja dobila v času baroka pred tremi stoletji. Največ spominskih obeležij in poimenovanj pa je mesto dobilo v času socialistične ere, ki je povzdigovala delavski boj, socialistično revolucijo in dogodke iz časa... Nadaljuj z branjem
- 4. septembra leta 1971 je trolejbus na progi Vižmarje – Vič opravil zadnjo vožnjo v naši prestolnici. Ljubljanski javni prevoz sega v začetek 20. stoletja, ko je tramvaj 6. septembra 1901 zapeljal po mestnih ulicah. Mreža se je hitro širila tudi v takratna predmestja in okoliške vasi, ki so danes del Mestne občine Ljubljana. Nekdanja... Nadaljuj z branjem
- 2. septembra 1192 sta angleški kralj Richard in egipčanski sultan Saladin sklenila pogodbo v Jaffi s katero se je končala III. križarska vojna. Križarske vojne z osvobajanjem Svete dežele z Jeruzalemom je leta 1095 spodbudil papež Urban II. na koncilu v Clermontu, med 11. in 13. stoletjem pa so poleg evropskega in bližnjevzhodnega prostora zaznamovale... Nadaljuj z branjem
- 1. septembra 1966 se je zgodila najhujša letalska nesreča na slovenskem ozemlju. Začetki civilnega letalstva v Ljubljani segajo v leta po prvi svetovni vojni. Malo pred božičem leta 1923 so ustanovili Aeroklub Ljubljana, leta 1927 pa še slovensko podružnica aerokluba Naša krila, ki je že istega leta organiziral prvi letalski miting v Ljubljani. Prelomnega leta... Nadaljuj z branjem
- 31. avgusta leta 1589 je v Ljubljani umrl protestantski pisec, teolog in prevajalec Jurij Dalmatin. Star je bil 42 let. Ljubljana je bila v 16. stoletju središče verske reformacije na Slovenskem. Bila je mesto, kjer so protestanti govorjeni jezik osrednje Kranjske (ljubljanščina s primesmi dolenjščine in germanizmi) spremenili v slovenski tiskani knjižni jezik in s... Nadaljuj z branjem
- 28. avgusta leta 1960 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski skladatelj ter sodnik Anton Lajovic. Star je bil 81 let. Za dvig slovenske glasbe na stopnjo sodobne svetovne umetne glasbe je v največji meri zasluga skladatelja in pravnika Antona Lajovica, ki je preminili v Ljubljani. Lajovic je utemeljil tudi temelje slovenski orkestralni glasbi 20.... Nadaljuj z branjem
- 27. avgusta leta 1771 se je v Ljubljani rodil kranjski botanik, literarni zgodovinar in biolog Jožef Kalasanc Erberg. Vse do druge svetovne vojne je bila nemška govoreča Kočevska sestavni del osrednje slovenske dežele Kranjske, ki je poleg kulturne raznolikosti poplemenitila slovensko zgodovino tudi s številnimi posamezniki in družinami. Ena izmed takih so bili v sredi... Nadaljuj z branjem
- 26. avgusta leta 1663 je v Ljubljani umrl nemški in kranjski mizar, rezbar, kronist in župan Ludvik Schönleben. Star je bil 73 let. Po kratkem, zgolj enomesečnem vodenju ljubljanskega magistrata, je župana Franca Cirianija avgusta 1647 zamenjal meščan in podžupan Ludvik Schönleben, ki se je v uradnih dokumentih sicer podpisoval Schonlebl. Kot je bilo značilno... Nadaljuj z branjem
- 25. avgusta leta 1733 je v Ljubljani umrl zvonar Gašpar Franchi. Star je bil 76 let. Zvonarstvo ima na Slovenskem in v Ljubljani več kot 700 letno zgodovino. Umetnost vlivanja, donenja, zvenenja in pritrkovanja je prihajala iz romanskega zahoda, predvsem iz Beneške republike. Zvonove so poznale že starejše antične civilizacije, v naših deželah pa je... Nadaljuj z branjem
- 24. avgusta leta 1947 se je v Rio de Janeiru rodil brazilski pisatelj, pesnik in novelist Paulo Coelho de Souza. Mesto Ljubljana je v svoji preteklosti navduševala domače kulturne ustvarjalce, od pisateljev, slikarjev, glasbenikov, vedutistov, popotnikov in tudi znanstvenikov, ki so ponesli njeno ime tudi v prostor svojega kreativnega polja in navduševali tudi ostale. Vzpon... Nadaljuj z branjem
- 21. avgusta leta 1858 se je v laksenburških dvorcih v predmestju prestolnice Dunaj rodil prestolonaslednik Rudolf Habsburško-Lotarinški (z polnim imenom Rudolf Franz Karl Joseph). Marca 1889 je Avstro-Ogrsko in dunajski dvor pretresla šokantna novica. Edini sin cesarja Franca Jožefa I. in prestolonaslednik Rudolf, ki je dobil ime po prvem habsburškem vladarju iz 13. stoletja, je... Nadaljuj z branjem
