15. decembra leta 1025 je v Konstantinoplu umrl Vasilij II. (Bazilij II.), pod katerim je Bizanc doživel svoj zadnji vrh. Pripravljal se je na vojaški pohod s ciljem vrnitve Sicilije bizantinskemu cesarstvu. Star je bil 67 let. Cesarstvu je vladal od leta 976, ko je zasedel prestol pa ni bil star niti 18 let. Po lastni želji je bil pokopan zunaj konstantinopelskega mestnega obzidja v cerkvi Svetega Janeza Evangelista. Njegov grob je bil oskrunjen s strani križarjev leta 1204 v času IV. križarske vojne.
V času svoje vladavine je v popolnosti podjarmil svojega glavnega evropskega sovražnika – Bolgarijo. Za svoj dosežek je po krvavi bitki na Belasici dobil vzdevek ubijalec Bolgarov. Ob njegovi smrti je imperij segal od Sicilije na zahodu do Kavkaza na vzhodu ter od Donave na severu do meje s Palestino na jugu in dosegel največji obseg od muslimanskih osvajanj v sedmem stoletju.
Vasilij II. se je kljub stalnemu vojskovanju izkazal tudi kot sposoben državni administrator. Daljnosežen pomen je imela tudi njegova odločitev, da ponudi roko svoje sestre Ane knezu Kijevske Rusije, Vladimirju I., ki je privedla do pokristjanjevanja v Kijevski Rusiji in vključitve nje in njenih naslednic v bizantinsko kulturno in versko sfero.
Bizantinsko cesarstvo ob smrti Vasilija II. leta 1025, FOTO Wikipedia