18. junija leta 1461 je Ljubljana postala sedež škofije. Prvi ljubljanski škof je postal plemič in duhovnik Žiga Lamberg, ki je pripadal znameniti rodbini državnikov, politikov, vojakov in cerkvenih dostojanstvenikov. Med njegovimi predniki je bil tudi sloviti Lambergar, ki se je boril s Pegamom in slovel po mnogih zmagah na viteških turnirjih. Žiga Lamberg je študiral na Dunaju in v Padovi, kjer je leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Že pred tem je bil župnik pri Kranju, kasneje pa ga je na dvor povabil cesar Friderik III., kjer je postal dvorni kaplan in cesarjev zaupnik. Tam se je spoprijateljil s humanistom Enejem Silvijem Piccolominijem, poznejšim papežem Pijem II. Slednji je tudi prvega ljubljanskega škofa potrdil, potem ko je cesar ustanovil ljubljansko škofijo. Med nalogami škofa so bile utrditev pravnega položaja, prenova požgane stolnice in boj proti turški nevarnosti. Bil je član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Na današnji dan leta 1488 je preminil, njegovi posmrtni ostanki so bili sprva v ljubljanski stolnici, proti koncu 17. stoletja pa so jih prenesli na domači lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
Umestitev prvega ljubljanskega škofa Žige Lamberga (WIKIPEDIA Commons)