21. septembra leta 1707 je v Ljubljani in obenem današnji Sloveniji izšel prvi časopis. To je bil periodični časnik Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen.
Čeprav so v antičnem Rimu že poznali dnevne objave uradnih vladnih obvestil na kovinskih ploščah (lat. Acta diurna) je novinarstvo doživelo razcvet šele v novem veku. Evropski žurnalizem, novinarstvo ali časnikarstvo je neposredno povezano z »izumom« tiska in papirja, ki sta pravzaprav kitajska intelektualna lastnina. Papir je omogočil cenejšo izdelavo knjig, korespondenco med intelektualci in zapisovanje misli, tisk pa masovno razširjanje idej, propagandnih letakov in opismenjevanje družbe po hierarhiji navzdol.
Z odkritjem tiska s pomičnimi črkami je zavel nov veter na področju »črne« umetnosti, ki je v 15. stoletju revolucioniral tiskarsko obrt v Evropi in s tem zaznamoval zgodovino pisane besede. Beneški fogli avvisi z vladnimi in vojaškimi novicami iz leta 1563 so bili prvo uradno vladno glasilo, ki je redno izhajalo, cena pa je bila enakovredna kovancu gaxeta (gazzetta še danes v uporabi za italijansko in drugo časopisje), prvi časnikar pa Alzačan Johann Carolus, ki je v nemškem Strassburgu skrbel za redno tedensko izhajanje prvega modernega časopisa Relation aller Fürnemmen und gedenckwürdigen Historien od leta 1605.
Medijski prostor se je rodil in s tem boj za resnico. Časopisi so nastajali v vseh večjih in pomembnejših evropskih mestih (Pariz, Firence, Bologna, London, Amsterdam, Dunaj, Lizbona, Krakov itd.) in obveščale svoje bralce o vedno večji ekonomski in politični dinamiki družbenega dogajanja. V Veliki Britaniji je leta 1702 začel izhajati prvi dnevnik The Daily Courant, v habsburških deželah pa že leta 1703 dunajski Wiener Zeitung, ki izhaja še danes in velja za najstarejši preživeli dnevnik na svetu.
Prvo tiskarno je Ljubljana dobila že v času slovenske reformacije v 16. stoletju, po izgonu ljubljanskega tiskarja Janža Mandelca pa je moralo mesto na novo čakati vse do druge polovice 17. stoletja. Takrat je Janez Krstnik Mayr z družino po priporočilu duhovnika in zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna prišel iz Salzburga v Ljubljano na željo kranjskih deželnih stanov. Tiskarju so dovolili 200 goldinarjev letne plače, ko je leta 1678 odprl podružnico salzburške tiskarne.
Na današnji dan leta 1707 je izšel v Ljubljani in na Slovenskem prvi pravi časopis. Tiskar Mayr je v trojni vlogi urednika, založnika in tiskarja izdal periodični časnik Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen. Za naročila in distribucijo časopisa je v celoti poskrbela pošta, ki je bila tedaj še nerazvita. Novice so v mesto prihajale s poštnimi kočijami, večinoma z redno, včasih pa tudi z izredno pošto (t. i. »ordinari« in »extraordinari Post«), od jugovzhoda pa tudi z ladijskim prometom po Savi in Ljubljanici. Časnik se je osredotočal predvsem na novice iz avstrijskih, nemških in italijanskih dežel ter po različnih tujih listih povzemal novice o aktualnih dogodkih, npr. o španski nasledstveni vojni. Pogoste zamude v poštnem prometu so pogojevale, da je časnik zelo neredno prihajal med bralce in, sodeč po ohranjenih številkah, leta 1709 dokončno prenehal izhajati. Mayrov časnik je izhajal v običajnem formatu.
Po nekaj zamenjavah lastnikov Mayrjeve tiskarne je staro tradicijo od leta 1765 dalje nadaljeval Janez Friderik Eger, ki je v letih od 1797 do 1800 tiskal Vodnikove Lublanske novize, prvi novinarski projekt v slovenščini. Ob koncu 18. stoletja je v Ljubljani med tiskarji in časopisi nastala tudi konkurenca. Leta 1782 je Ignac Alojz Kleinmayr pričel izdajati ljubljanski časopis z imenom Wöchentlicher Auszug von Zeitungen, ki se je leta 1784 se je preimenoval v Laibacher Zeitung. Časopis je izhajal vse do konca prve svetovne vojne. Zadnja, 238. številka zadnjega letnika »Laibacherice« je izšla tik pred koncem prve svetovne vojne, 16. oktobra 1918, brez vsakršnega dodatnega pojasnila o prenehanju izhajanja.
Leta 2017 je v redakciji Kulturnega društva nemško govoreče mladine po skoraj 100 letih pod enakim imenom začel izhajati manjšinski časopis “Laibacher Zeitung”: (FOTO: Wikipedia Commons)
