28. maja leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar, publicist in uradnik Henrik Costa. Na ljubljanskem liceju je bil učenec in kasneje tudi prijatelj slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Gimnazijo je pustil in se zaposlil v državni finančni upravi. Kot uradnik je deloval v Novem mestu, Gorici in v Ljubljani, kjer je postal direktor višjega carinskega urada. Poleg službe se je posvečal tudi raziskovanju lokalne zgodovine in veliko objavljal v takratnih časopisih. Tako je kot publicist in zgodovinar aktivno sodeloval v kulturnem in gospodarskem življenju dežele, kot zagovornik nemške Kranjske pa je tudi ustvarjal v nemščini. Poleg zgodovinskih člankov in študij je napisal tudi priročnik za carinske uslužbence.
Costa je bil med ustanovitelji Historičnega društva za Kranjsko in njegovega glasila. Zbiral je starine in predstavljal sodobno dogajanje, kar naj bi pomagalo pri pisanju zgodovine Kranjske. Potovanja po Kranjski je opisal v knjigi, kjer se je dotaknil starejše zgodovine, opisal posamezne kraje, obrti, ceste, furmanstvo, fužinarstvo ipd. Že tedaj je bila znana njegova obsežna knjižnica in zbirka rokopisov, za katero je zbiral vse napisano o Slovencih in Slovanih ne glede na jezik.
Pomagal je tudi pri obnovitvi Filharmonične družbe v Ljubljani. Maja 1850 je bil imenovan za člana londonske komisije za industrijsko razstavo, bil je dopisni član Centralne komisije za preučevanje in ohranitev gradbenih spomenikov v Avstriji ter častni podpredsednik londonske mednarodne družbe za spodbujanje umetnosti in industrije vseh narodov. Bavarska univerza mu je 1853 podelila častni doktorat. Zbirati je pričel gradivo za slovensko-nemški slovar, ki ga ni mogel dokončati. V rokopisu je dolgo časa ostal dnevnik iz ljubljanskega kongresa leta 1821. Po njegovi smrti je knjižnico podedoval sin Etbin Henrik Costa, ki je bil ljubljanski župan med letoma 1864 in 1869, sicer pa med prvoborci slovenskih narodnjakarjev.
Henrik Costa (Vir: Ilustrirani Slovenec, 2, št. 25, 20. 6. 1926)
