24. maja leta 1819 se je v Londonu rodila britanska kraljica Aleksandrina Viktorija.
Viktorija je bila kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske od 20. junija 1837, kronana pa je bila leto kasneje, 28. junija leta 1838. Na njeno kronanje je prišlo več kot 400.000 ljudi. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je bil rekord med britanskimi monarhi do leta 2015, ko jo je po dolžini staža presegla njena prapravnukinja in sedanja kraljica, Elizabeta II. Od leta 1876 je bila tudi cesarica Indije.
V času njenega vladanja je država zamenjala 20 vlad in 10 premierjev. Obdobje Viktorijine vladavine je zaznamovala velika širitev britanskega imperija, kar je VB prineslo status najmočnejše svetovne sile. Njeno obdobje, imenovano tudi viktorijanska doba, pomeni vrh industrijske revolucije, čas velikih socialnih, ekonomskih, vojaških, znanstvenih in tehnoloških sprememb. Po njej viktorijanska doba pomeni tudi čas največjega razcveta angleškega plemstva v 19. stoletju.
Britanija se je v tem času zapletla v večje število konfliktov in vojn. Med drugim v Krimsko vojno, prvo in drugo Bursko vojno v Južni Afriki, vojno s Kraljestvom Zulu, vojno v Afganistanu itd. V času njenega vladanja je dokončno prenehala delovati Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1600. V zgodovino se je zapisala tudi zaradi dejstva, da je v času njenega vladanja britanska krona začela Irski vladati z nekoliko bolj “nežno roko”, prebivalcem Irske pa zagotovila nekatere državljanske pravice.
Po njej so poimenovali Viktorijine slapove na reki Zambezi in Viktorijino jezero v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju. Umrla je 22. januarja leta 1901 pri 81 letih. Imela je devet otrok, nasledil pa jo je njen sin Edvard VII.
