15. julija leta 1869 se je v Ljubljani rodil slovenski klasicistični kipar Ivan Zajec. Njegovo najbolj znano delo je Prešernov spomenik v Ljubljani, katerega je naredil v sodelovanju z Maksom Fabianijem. Podstavek spomenika je delo Fabianija (1900-1905), kompozicijo z muzo in reliefoma (Slovo – motiv iz Krsta pri Savici in pesem Ribič) pa je zasnoval Zajec. Kip je bil slovesno odkrit septembra 1905. Zajec je izdelal tudi kapelico najpremožnejše kranjske družine Majdič in visoki relief na fasadi cerkve Sv. Jakoba na ljubljanskem Levstikovem trgu.
Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, ljubezen do kiparstva pa je odkril pri očetu. Na Dunaju je obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla. Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je sprva preselil v Trst in nato še v Rim. Nekaj časa delal tudi v Meštrovićevem ateljeju. V letih 1915-1918 je bil interniran na Sardinijo. Po I. svetovni vojni se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval s kiparskim delom. V obdobju med dvema svetovnima vojnama je deloval tudi na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1952 v Ljubljani, star 83 let.
Zajec je za Kraljevino SHS nastopil na poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, kjer je sodeloval v umetniškem tekmovanju. S 54 leti in 293 dnevi je bil hkrati najstarejši olimpijec, ki je kadarkoli nastopil za Jugoslavijo.
Ivan Zajec, Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 27, 1. 7. 1928
