28. september

1880 – Rojen Stanko Premrl

28. septembra leta 1880 se je v Šentvidu v Vipavski dolini rodil slovenski in jugoslovanski duhovnik, skladatelj, pedagog in organist Stanko Premrl.

Himno, hvalnico ali napev so poznali že antični Grki, ki so jo posvečali bogovom in mitološkim junakom. V času krščanstva je postala spev Bogu in oblika religioznega čustvovanja ter molitve. V času nastanka modernih narodov od 18. stoletja dalje pa postane himna tudi posvetna pesem, ki vzbuja narodni ponos, domoljubje, vdanost državi in povezuje njene člane. Že leta 1834 je Samo Tomašik v Pragi zložil himno »Hej Slováci«, ki se je kmalu spremenila v »Hej Slovani« in postala vseslovanska himna. Na Slovenskem je po spremenjenem besedilu hrvaškega pesnika Vladimirja Nazorja in v prevodu Mileta Klopčiča ponovno zaživela v bivši Socialistični federativni republiki Jugoslaviji kot državna himna. Slovenska himna je poleg grba in zastave državni simbol. Predstavlja glasbeno kompozicijo, ki jo je oblast države formalno priznala kot uradno državno pesem. Po 6. členu slovenske ustave je Zdravljica, njena sedma kitica, besedilo himne Republike Slovenije, ki jo je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije 29. marca 1990. Zdravljico je  slovenski pesnik France Prešeren v prvi različici napisal že novembra leta 1844 po navdihu načel francoske revolucije liberté, égalité, fraternité, s katerimi je bil seznanjen že kot dijak v Ljubljani. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v habsburškem imperiju popustila. V pesmi je pesnik predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov. Prešeren je svojo napitnico, Zdravico, napisal na pobudo Matija Vrtovca, vikarja iz Št. Vida v Vipavski dolini, kamor sta se kasneje poročile njegove dve sestri in kjer se je rodil tudi njen uglasbitelj Stanko Premrl na današnji dan 1880. Za slovensko narodno himno je sprva in še dolgo v 20. stoletju veljala Naprej zastave slave, ki je danes himna Slovenske vojske, ki jo je napisal Simon Jenko, uglasbil pa Davorin Jenko leta 1860. V času slovenske pomladi in osamosvajanja je postala Prešernova sedma kitica Zdravljice tudi uradno slovenska himna, ki jo je leta 1905 kot zborovsko skladbo uglasbil duhovnik Stanko Premrl, na dunajskem konservatorij izobraženi skladatelj. Bil je eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev, saj je objavil preko dva tisoč avtorskih skladb. Velja tudi za reformatorja slovenske cerkvene glasbe in jo približal sodobnim evropskim glasbenim tokovom. Njegovo uglasbitev je slovenska javnost poslušala že v času prve svetovne vojne. Stanko Premrl je preminil marca 1965 v Ljubljani.

Stanko Premrl (FOTO: Wikipedia)

Other events: