Prihajal je iz plemiške družine in je vsakodnevno videval kakšno je tlačansko življenje. Mnogokrat so ga carske oblasti napadle zaradi njegove objektivnosti, zato ker je opisal resnico, kot jo je sam čutil. Najbolje jo je predstavil v zbirki novel Lovčevi zapiski (1850), ki opisuje socialne težave ruskega kmeta. Zaradi svojega kritičnega pisanja je tako od 60. let 19. stoletja živel v zahodni Evropi (predvsem v Nemčiji in Franciji). Poleg novel je pisal še romane, drame, pesmi v prozi, prva njegova dela pa so dejansko bile pesmi.
Znani so njegovi romani Rudin (1857), Plemiško gnezdo (1859), V pričakovanju (1860), Očetje in sinovi (1862), Dim (1867), ter Sedaj (1877), novele in povesti Mumu (1854), Pomladne vode (1872), Prva ljubezen (1860) in drama Mesec na vasi (1855).
Ivan Turgenjev leta 1871, FOTO Wikipedia
