21. marca leta 1893 se je v Rušah rodil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik Janko Glazer. Bil je mediativni, impresionistični pesnik Pohorja. Posebej ga je prizadela smrt sina Matije, ki je umrl v bojih aprila 1945 v Brčkem v Bosni. Po vojni je izdal pesniški knjigi Ob jesenskem ekvinokciju (1946) in Pesmi in napisi (1953). Uredil je tudi več antologij: Slovenska narodna lirika (1920), Prešernove nemške poezije (1950), Župančičeve Izbrane pesmi (1948), Jaz in ti (1952), Pesmi za otroke (1963) in Sto pesmi za otroke (1974).
Po štirih razredih ljudske šole v domačem kraju je Janko obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru. Študiral je slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. V letih 1920 do 1926 je poučeval na mariborski klasični gimnaziji, nato je bil knjižničar v mariborski Študijski knjižnici. Med vojno je bil pregnan v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Maribor in obnovil knjižnico, katero je vodil do leta 1959. Bil tudi urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje ter Novih obzorij.
Glazer je umrl 2. februarja leta 1975 v Rušah. Star je bil 81 let. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado, v njegovem rojstnem kraju pa osnovna šola nosi njegovo ime.
