11. decembra leta 1918 je v Ljubljani umrl največji slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in politik Ivan Cankar. Bil je star le 42 let. Leta 1936 so premaknili njegov grob in ga na Žalah pokopali v skupni grobnici z njegovima prijateljema iz mladosti Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom Aleksandrovim.
Kot prvi slovenski poklicni umetnik se je kljub izrednim težavam trudil za neponarejeno podobo slovenske kulture in za zmago napredka in svobode. Skupaj z Murnom-Aleksandrovim, Kettejem in Otonom Župančičem ga štejemo za začetnika moderne v slovenski književnosti. Po slogu pisanja ga primerjamo s slavnima pisateljema Jamesom Joyceom in Franzom Kafko. Njegova najpomembnejša dela so povest Hlapec Jernej in njegova pravica, romana Na Klancu in Hiša Marije pomočnice ter drama Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
Bil je politično aktiven in član socialdemokratske stranke, ki se je borila za delavske pravice ter zagovarjala združitev jugoslovanskih narodov. Cankar se je neuspešno potegoval tudi za mesto poslanca na Dunaju, v času I. svetovne vojne pa je bil s strani avstro-ogrskih oblasti zaprt na ljubljanskem gradu. Cankar je vseeno dočakal združitev jugoslovanskih narodov in nastanek Kraljevine SHS, le 10 dni kasneje pa je umrl.
V socialističnem obdobju je Ljubljana dobila največjo slovensko kulturno ustanovo – Cankarjev dom, FOTO Danijel Osmanagić