Vojaška sila, ki sta jo vodila generala Alphonse Caron in Jean-Marie Degoutte, je sprva štela 60.000, kmalu pa je narasla na 100.000 vojakov. Po mnenju francoske vlade so Nemci kršili določbe Versajskega mirovnega sporazuma, zato so se odločili s silo zavzeti centre nemške industrije premoga in jekla. Tako so želeli zagotoviti, da bo Nemčija plačevala reparacije za škodo, ki jo je povzročila v I. svetovni vojni. Kmalu se je začel lokalni upor proti okupaciji, ki pa so ga francoske enote strle do decembra 1923. V bojih je umrlo več stotin nemških civilistov. Zavzetje Porurja in brutalnost francosko-belgijskih enot je vplivalo na vzpon desnih političnih gibanj v Nemčiji.
Velika Britanija in ZDA se z zasedbo nista strinjali in sta stopnjevali pritisk na Francijo, ki se je posledično odločila, da do avgusta 1925 odpokliče vse svoje vojaške enote iz Porurja.
Francoske enote v Dortmundu leta 1924, FOTO Wikipedia
