24. avgust

1936 – Velika stavka delavcev v Sloveniji

Mesto in spomin sta neločljivo povezana in imata veliko skupnega. Mesto kot tako je produkt zgodovine. To se odraža v bogatem mestnem tkivu različnih umetnostnih slogov, ki so jih nanosila pretekla obdobja, grajene stavbne tipologije ter infrastrukture od rimskega zidu do sodobne avtocestne obveznice. Tukaj so se rojevale, delovale in umirale pomembne in čisto vsakdanje osebnosti, mesto je kraj najrazličnejših dogodkov ter tudi prostor spominjanja in ovekovečenja. Poleg veličastnih bronastih in kamnitih spomenikov nas na preteklost opozarjajo imena posameznih ulic, ki so bila poimenovana z namenom, da se na njih ne sme pozabiti. Moč mestne oblasti ni samo v načrtovanju novih ulic, cest in trgov, temveč tudi v poimenovanju, ki predvsem prostorsko, identitetno in zavestno zaznamujejo orientacijo meščanov in obiskovalcev.

V Mestni občini Ljubljana je kar deset ulic, ki v svojem poimenovanju nosijo pomemben datum, katerega je hotela občinska skupnost vidno poudariti, da gre za pomemben dogodek iz mestne zgodovine. Eden izmed takih je tudi ulica v Četrtni skupnosti Šentvid, ki je dobila poimenovanje na veliko stavko leta 1936. Ljubljana je bila skozi zgodovino kraj tudi številnih protestov iz takšnih in drugačnih razlogov kot tudi delavskih stavk. V letu 1936 so bile po Sloveniji kar tri velike stavke. Za boljše delovne in plačne pogoje so stavkali gradbeni delavci, delavci v hrastniški steklarni in tekstilni delavci, ki so tudi organizirali številčno največjo stavko.

Trideseta leta so bila v znamenju velike gospodarske krize, ki je svoje lovke razširila tudi v takratno Kraljevino Jugoslavijo. Slovenska tekstilna industrija je zaposlovala skoraj petino vsega slovenskega delavstva, od 225 tekstilnih obratov pa je med skoraj 14 zaposlenimi kar 68% predstavljalo žensko delovno silo. Kriza je zavrla razvoj tekstilne industrije, lastniki tovarn pa so reševali svoje obrate z zaposlovanjem otrok in žensk, načrtnim kršenjem delovnih pogojev in nižanjem mezde oziroma plače. Kot v vsaki krizi pa se povečujejo življenjski stroški, posledično pa pada kupna moč na katero vpliva inflacija cen. Zaradi nevzdržnih razmer izbruhne 20. avgusta stavka v tekstilni tovarni Jugočeška v Kranju, ki je trajala več dni. Delavci so zasedli tovarniške prostore, hrano pa so jim nosili sorodniki. V znak solidarnosti in podobnih razmer se je stavka kmalu razširila po Sloveniji in zajela kar 8500 ljudi. Stavkali so v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Preboldu, Mariboru in Ljubljani. Prav na 24. avgust 1936 so se veliki tekstilni stavki pridružili tudi delavci tekstilne tovarne Eifler v Ljubljani in Beer&Hribernik v Vižmarjah. Nekdanja občina Ljubljana Šiška, ki je zajemala tudi današnje območje ČS Šentvid, je leta 1970 v spomin na avgustovsko tekstilno stavko dala ime Ulici 24. avgusta.

Boj za pravice delavcev (FOTO: Wikipedia)

Other events: