6. oktobra leta 1937 se je v Mariboru rodil slovenski in jugoslovanski košarkar in trener Ivo Daneu.
Njegova starša sta delila podobno usodo kot sto tisoči zavednih Primorcev, ki so se po krivični Rapalski meji, ki je dodelila Primorsko Italiji, preselili v kraljevino SHS in si tam varni pred fašizmom ustvarili življenje. Mariborska otroška leta je nasilno prekinila druga svetovna vojna, ki jih je prisilila v izselitev v Srbijo. Po vrnitvi v rodni Maribor mu kot dvanajstletnemu dečku leta 1949 umre oče, sicer doktor ekonomije in diplomirani pravnik, ki je igral tudi violino in klavir, mama pa ostane sama s štirimi otroci. Kot otrok si je Ivo želel postati teniški igralec, vendar si družina ni mogla privoščiti nakupa loparja in teniških žogic. Za kratek čas se preizkusi celo v nogometu, ki ga pa kmalu pusti zaradi močnega strela žoge v glavo na nogometni zelenici v Ljudskem vrtu.
Pričel se je ukvarjati s košarko, saj je bila zastonj, že leta 1949 pa trenira v mariborskemu klubu Polet, kasneje preimenovan v Branik, kjer ostane do konca gimnazije. Nato se je preselil v Ljubljano in že prvo leto za AŠK Olimpijo osvojil naslov jugoslovanskega prvaka. V štirinajstih sezonah igranja za Olimpijo je osvojil šest državnih prvenstev v letih 1957, 1959, 1961, 1962, 1966 in 1970. Tudi za jugoslovansko košarkarsko reprezentanco je igral 14 let, v kateri je odigral 209 mednarodnih tekem. Na evropskih prvenstvih je osvojil tri srebrne medalje in eno bronasto, dve srebrni na svetovnih prvenstvih, kjer je bil leta 1967 v Montevideu tudi izbran za najboljšega igralca prvenstva, ter srebrno olimpijsko medaljo v Mehiki. Na svetovnem prvenstvu v Riu leta 1963 so Jugoslovani z odločilnim košem Iva prvič v zgodovini premagali ZDA. Vrhunec in tudi konec kariere je dosegel z zlato medaljo leta 1970 na svetovnem prvenstvu v ljubljanski Hali Tivoli, kjer je kot kapetan po zgodovinski zmagi nad ZDA zmagoslavno dvignil pokal pred domačim občinstvom. Po njegovem pripovedovanju, mu je pokal skoraj padel iz rok, saj je bil sestavljen iz dveh delov.
Kljub temu, da je bil od rojstva slep na desno oko, je slovel kot izjemen strelec. Znan je bil po svojem metu preko glave (horog), ki ga je znal vreči z obema rokama, na košarkarskem igrišču pa je igral na mestu organizatorja in branilca. Večino športne kariere je odigral kot amater. Hodil je v redno službo, zvečer igral košarko in veliko časa preživel s soigralci. Nekdanji soigralci, s katerimi še danes prijateljuje, so ga izredno spoštovali, spadal je v zlato generacijo jugoslovanskih športnikov, bil eden najboljših branilcev na svetu in košarkarski genij.
Po končani karieri je bil od 1970 do 1971 trener Olimpije. Leta 1967 je bil proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije, leta 2007 je bil kot edini Slovenec sprejet v Mednarodni košarkarski hram slavnih in leta 2012 še v Hram slovenskih športnih junakov. Svoje mesto je dobil Ivo Daneu tudi v FIBA dokumentarcu, kjer je predstavljen kot ključni mož jugoslovanske reprezentance, ki je po uvodnih svetovnih prvenstvih prekinila prevlado južnoameriških moštev in na košarkarski zemljevid postavila Evropo. O legendarni osvojitvi naslova svetovnih prvakov leta 1970 so leta 2015 Srbi posneli film Postali bomo prvaki sveta, filmsko vlogo Daneua pa je odigral Jure Henigman. V slovensko nacionalno in politično zgodovino se je za vedno vpisal tudi kot predlagatelj plebiscita o samostojnosti Slovenije, ki ga je podal kot poslanec socialistov 4. oktobra 1990.
Ivo Daneu (FOTO: Wikipedia)
