19. januarja leta 1945 so enote sovjetske Rdeče armade osvobodile t.i. »Geto v Lodžu« na Poljskem. Geto se je nahajal v mestu Lodž, ki se je v času nacistične okupacije imenoval Litzmannstadt. V njem so bivali predvsem poljski Judje in predstavniki romske skupnosti, kasneje pa so v geto naseljevali tudi druge »genetsko nečiste prebivalce« ostalih okupiranih ozemelj. Ko so sovjetski vojaki vkorakali v geto, so našli le 877 preživelih Judov, od tega 12 otrok.
Geto v Lodžu je bil drugi največji geto v okupirani Poljski, takoj za Varšavskim getom. Bil je ustanovljen decembra 1939. Sprva je bil zamišljen kot center, v katerem bodo začasno bivali Judje s ciljem nastanka provinc, katere bodo etnično očiščene od Judov. Z razmahom vojne, se je geto spremenil v pravi industrijski center, v katerem so nacistične oblasti internirance izkoriščevale kot delovno silo za proizvodnjo vojaškega materiala. V več kot petih letih delovanja je skozi geto šlo več kot 200.000 Judov. Ob okupaciji Lodža je v mestu živelo okoli 230.000 Judov, konec vojne jih je na ostalih ozemljih dočakalo le kakšnih 10.000.
Tudi najmlajši so morali delati – na sliki prizor iz tovarne papirja, FOTO Wikipedia
