13. marca leta 1975 je v Beogradu umrl jugoslovanski pisatelj, romanopisec, pesnik in diplomat Ivo Andrić. Star je bil 82 let. Njegovi ostanki so kremirani, pepel pa shranjen na beograjskem »novem pokopališču«. Njegova najbolj znana romana sta Travniška kronika in Most na Drini (Na Drini Ćuprija, napisan 1945), za katerega je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost.
Andrić je ob začetku prve svetovne vojne nekaj časa preživel tudi v mariborskih ječah. Čeprav ni bil vpleten v atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, so ga avstro-ogrske oblasti aretirale, saj je bil eden od vodilnih mož organizacije Mlada Bosna. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga oblasti marca 1915 izpustile.
Po razpadu Jugoslavije se Andrić v Srbiji obravnava kot izključno srbski književnik, medtem, ko ga na Hrvaškem smatrajo tudi za hrvaškega književnika, saj je rojen v družini bosanskih katolikov. Bil je član Srbske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Zveze književnikov Jugoslavije. Do današnjega dneva ostaja edini Nobelov nagrajenec za književnost z področja bivše Jugoslavije.
