20. aprila leta 1872 je v Zagrebu umrl jezikoslovec, politik, novinar, pesnik, pisatelj in predvsem vodja ilirskega gibanja Ljudevit Gaj. Obenem je bil ena najpomembnejših osebnosti t.i. hrvaškega narodnega preporoda v 19. stoletju. Star je bil 62 let. Pokopan je na mestnem pokopališču Mirogoj v Zagrebu.
Gajevo najpomembnejše delo je knjiga Kratka osnova horvatsko-slovenskog pravopisanja, ki je izšla leta 1830 v Budimu v dvojezični obliki (ogrska slovenščina/nemščina). V knjigi je predstavil svoje ideje za nov ilirski pravopis in pisavo, ki se ji je po njemu prijelo ime gajica. Ta pisava se je kmalu uveljavila tudi med Slovenci.
Januarja 1835 je oblast Gaju dovolila, da je začel izdajati časopis Novine Horvatske z literarno prilogo Danica Horvatska, Slavonska i Dalmatinska. V začetku leta 1836 sta se preimenovala v Ilirske narodne novine in Danica Ilirska v skladu z Gajevo idejo ilirizma. Ilirske narodne novine so izhajale do januarja 1843, ko so bile s cesarsko odredbo prepovedane.
Gaj se je ukvarjal tudi s poezijo. Njegovo najpomembnejše delo je bilo »Še Hrvaška ni propadla« (Još Hrvatska ni propala, 1833).
Bil je odličen govornik in spreten politik, ki je užival velik ugled. Po marčnih revolucijah leta 1848 in prepovedi delovanja Ilirske knjižnice na Dunaju je izgubil položaj in preostanek življenja preživel v težavah in revščini.
