21. septembra 1905 so v Šentvidu nad Ljubljano odprli Zavod sv. Stanislava. Na ta dan je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil prostore zavoda. Zavod sv. Stanislava (znan tudi kot Škofovi zavodi) je bil v času Avstro-Ogrske prva in edina gimnazija, v kateri je bila slovenščina učni in uradni jezik ter šola, kjer so izpeljali tudi prvo maturo v slovenskem jeziku.
Začetki zavoda segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko liberalna mestna oblast iz političnih razlogov ni dovolila gradnje v središču Ljubljane, je Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov v neposredni bližini mesta, v Šentvidu. Gradnja je trajala več kot štiri leta.
Gimnazija je v Škofovih zavodih delovala do druge svetovne vojne, ko so stavbo izpraznili Nemci. Profesorji in dijaki so morali v treh urah zapustiti vse prostore in oditi. V času vojne je prostore uporabljala tajna nemška policija Gestapo. Po koncu vojne so prostori služili potrebam Jugoslovanske ljudske armade. Leta 1991 je JLA prostore zapustila in Rimskokatoliška cerkev je stavbo dobila nazaj. Dve leti za tem, 1. septembra 1993, pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, ponovno začel pouk.
Palača zavoda (arhitekt Josip Vancaš), FOTO Wikipedia
