25. septembra leta 1555 so predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir.
Cesar Karel V. se ni želel udeležiti pogajanj, zato ga je zastopal njegov brat Ferdinand I., ki je bil tedaj nemški kralj. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa (do vojne v Kölnu) končali boje med protestanti in katoliki ter priznali novo vero – luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera (latinsko: cuius regio — eius religio). Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so se imeli pravico izseliti. Kalvinisti z Augsburškim verskim mirom niso bili zaščiteni in so še vedno bili obravnavani kot heretiki.
Karel V. po augsburškem verskem miru ni imel več religioznih kompetenc in je bil nad izidom pogajanj tako razočaran, da se je leta 1556 odpovedal cesarskemu položaju v korist Ferdinanda I.
foto: Katoliška in protestantska cerkev ena ob drugi v bavarskem Augsburgu (wikipedia).
