26. novembra leta 1942 se je v bosanskem mestu Bihać začelo I. zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije), to je vrhovnega političnega in predstavniškega organa nastajajoče Jugoslavije. Do sprejema prve ustave se je AVNOJ sestal še dvakrat. Drugo in najpomembnejše zasedanje je bilo v Jajcu (29.11.1943) in tretje po koncu vojne v Beogradu.
Sredi oktobra 1942 je vrhovni komandant narodnoosvobodilne fronte Josip Broz Tito izdal odlok, s katerim je zahteval, da se mora osvoboditi mesto Bihać z okolico s ciljem povezave osvobojenih teritorijev v zahodni Bosni in na Hrvaškem. 4. novembra je bil Bihać osvobojen, do 15. novembra pa tudi ostala mesta v bosanski krajini. Tako je nastala t. i. »Bihaška republika«, ki je obstajala vse do konca januarja 1943. Bila je velikosti približno 50.000 kvadratnih kilometrov in večja od npr. Belgije ali Švice.
V noči s 26. na 27. november je tako potekalo v Bihaću prvo zasedanje AVNOJ-a. Zasedanje je potrdilo proces federalne preobrazbe države, ki je trajal vse od začetka narodnoosvobodilnega boja. Z ustanovitvijo AVNOJ-a so položeni temelji resničnega bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije ter nove in pravičnejše družbene ureditve, so bile besede Tita, s katerimi je opisal pomen I. zasedanja AVNOJ-a v Bihaću. Edvard Kardelj je v knjigi »Pot nove Jugoslavije« zapisal, da so 26. in 27. novembra 1942 v Bihaću »jasno obeležene konture bodoče Jugoslavije«.
Tito pozdravlja partizanske enote v Bihaški republiki, FOTO: Danijel Osmanagić