15. septembra leta 1963 je v Ljubljani umrl učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec Rudolf Badjura. Star je bil 82 let.
Rudolf Badjura je bil prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec. Po osnovnošolskem odraščanju v Litiji je v Ljubljani maturiral in tukaj med letoma 1903 in 1905 odslužil vojaški rok, ki ga je zaključil na šoli za častnike. Na nemški trgovski akademiji v Pragi je končal enoletni tečaj, s katerim je lahko delal kot komercialist v bankah in trgovskih podjetjih. Po vrnitvi v Ljubljano je služboval pri Kmetski posojilnici, računovodja v trgovini z lesom, do leta 1919 pa kot uradnik pri Kranjskem deželnem odboru.
Aktivno je sodeloval pri nastanku prve jugoslovanske države kot rezervni častnik, posebno še v Ljubljani v prevratnih dnevih 1918, za kar se ga je pozneje oprijel vzdevek ljubljanski general Maister. Postal je tudi poveljnik ene od čet bataljona koroške legije. Del čete pod njegovim poveljstvom se je konec 1918 oblikoval v Alpsko četo, ki je 1918–19 odigrala pomembno vlogo v bojih za severno mejo. Vse do upokojitve je bil zaposlen kot državni uslužbenec na ministrstvih in na ljubljanski univerzi.
Že pred prvo svetovno vojno se je aktivno udeleževal gorniških in smučarskih tečajev. Smučanje je razumel v luči oblikovanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti, v Kraljevini SHS pa se je vključil v organizacije, ki so spodbujale njen razvoj. Posebno pomembna je bila Jugoslovanska zimskošportna zveza (JZŠZ) s sedežem v Ljubljani. Promoviral je smučanje na Slovenskem, zavzemal se je za vključevanje smučanja v sestave nove vojske. Velja za promotorja razvoja pohodniškega, planinskega in gorniškega turizma ter posledično športnega turizma v Sloveniji. Bil je ustanovni član neformalnega društva Dren (1908), prvega organiziranega slovenskega alpinističnega društva. Opravil je številne zimske vzpone v hribe, spuste v kraške jame in posnel fotografije, s katerimi je obogatil svoje časopisne članke in knjige.
Napisal je prve slovenske turistične in planinske vodnike, med drugim že leta 1913 Na Triglav. Kasneje je izdal še gorniške vodnike po Alpah, Pohorju in Zasavju ter izletniške knjige po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem, po Karavankah in Zimski vodnik po Sloveniji. Bil je tudi začetnik smučarske publicistike pri nas. 1921 je objavil knjigo Smuška terminologija, v leta 1924 je izdal priročnik Smučar: smuška teorija in praksa za začetnike in izvežbane, ki velja za prvo slovensko knjigo o smučanju. Njegov smučarski opus zaključuje delo Bloško starosvetno smučanje in besedje. Pomembno je njegovo delo na področju zemljepisnega izrazja in imenoslovja. Zbral je veliko krajevnih imen in jih obdelal v Ljudski geografiji. Bil je prejemnik avstro-ogrskih in jugoslovanskih odlikovanj, za izredne zasluge pri razvoju slovenskega planinstva pa je bil 1953 nagrajen z zlatim častnim znakom Planinske zveze Slovenije. Rudolf Badjura je preminil na današnji dan leta 1963 v Ljubljani.
Rudolf Badjura (FOTO: Wikipedia)
