- 12. junija leta 1953 so se v Vzhodni Nemčiji začeli veliki delavski protesti, ki so posledično čez nekaj dni prerasli v vstajo proti vladi Nemške demokratične republike. Več pa v našem članku 70 let od velikih protestov v Vzhodni Nemčiji.
- Februarja smo obeležili 120 let od rojstva enega najvplivnejših, a pogosto pozabljenih socialističnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.
- 5. marca leta 1953 je umrl gruzijski in sovjetski revolucionar ter voditelj Josfil Visarionovič Džugašvili Stalin. Več pa v članku, ki smo ga na našem portalu objavili ob 70. obletnici državnikove smrti.
- 14. januarja leta 1953 je Josip Broz Tito postal predsednik Jugoslavije. Več o tem pomembnem dogodku pa v našem članku Dan, ko Tito postane predsednik Jugoslavije.
- 27. oktobra 1962 je kubanska kriza bila na vrhuncu in človeštvo verjetno ni bilo nikoli tako blizu popolnemu uničenju. Več o dogodkih iz leta 1962 na Karibih pa v našem članku 60 let od kubanske krize.
- Mineva trideset let od moskovskega t. i. črnega oktobra oziroma ruske ustavne krize, ki je dokončno določila politično-ideološko-ekonomsko usmeritev te največje države na svetu.
- V juniju obeležujemo sedemdeset let od velikih delavskih protestov v Vzhodni Nemčiji, ki so pretresli dober del tedanjega socialističnega bloka.
- 28. februarja leta 1953 so predstavniki FLR Jugoslavije, Grčije in Turčije Ankari podpisali balkanski pakt, ki je v veljavo stopil 29. maja 1953. Več o tem zanimivem zavezništvu pa v našem članku Balkanki pakt. Vojaško sodelovanje med državami je bilo dogovorjeno na Bledu avgusta 1954 (FOTO Wikipedia).
- Letos obeležujemo 100 let od ustanovitve Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR), državne tvorbe, bolj znane pod nazivom Sovjetska zveza.
- Letos obeležujemo štirideset let od smrti Leonida Brežnjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je državo vodil dlje, skoraj trideset let.
- Večkrat smo že pisali o temah povezanih z jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko po II. svetovni vojni. Tokrat se bomo posvetili zavezništvu (Balkanski pakt), ki je neposredna posledica spora Jugoslavije z Informbirojem.
- Letos obeležujemo 60 let od prve konference neuvrščenih, ki jo je gostil Beograd. Neuvrščeni, gibanje, katerih ena vodilnih članic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v času hladne vojne.
