- 8. marca 1917 se je z demonstracijami v Petrogradu začela februarska revolucija v Rusiji. Ker je bil po julijanskem koledarju, ki je bil tedaj še v veljavi v Rusiji, na ta dan 23. februar, revolucijo še danes imenujemo po tem mesecu. Protesti so nato trajali do 3. marca 1917 oziroma po gregorijanskem koledarju do 16.... Nadaljuj z branjem
- 24. februarja 1920 je bila v münchenski pivnici Hofbräuhaus ustanovljena Nacionalsocialistična delavska nemška stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei), bolj znana kot nacistična stranka. Predhodnica stranke je bila Nemška delavska stranka, ki je nastala v burnih časih po koncu I. svetovne vojne (5. januarja 1919). Kljub temu, da se je imenovala delavska stranka, je bila večina njenih... Nadaljuj z branjem
- 3. februarja leta 1924 je v Washingtonu umrl ameriški odvetnik, akademik, državnik in predvsem predsednik Združenih držav Amerike, Thomas Woodrow Wilson. Pokopan je v washintgonski nacionalni katedrali in je edini predsednik, ki je pokopan v prestolnici ZDA. Wilson se je rodil 28. decembra 1856 v Virginii, ter je v osnovno šolo začel hoditi v času... Nadaljuj z branjem
- 11. januarja leta 1923 so francoske in belgijske vojaške enote po ukazu francoskega premierja Raymonda Poincareja zavzele Porurje. Vojaška sila, ki sta jo vodila generala Alphonse Caron in Jean-Marie Degoutte, je sprva štela 60.000, kmalu pa je narasla na 100.000 vojakov. Po mnenju francoske vlade so Nemci kršili določbe Versajskega mirovnega sporazuma, zato so se... Nadaljuj z branjem
- 9. decembra 1868 se je v pruskem Breslau (današnji Wroclav na Poljskem) rodil nemško-poljsko-judovski kemik, fizik, inženir, akedmik in univerzitetni professor Fritz Haber. Štejemo ga za očeta kemičnega bojevnja, saj je razvijal številna orožja, ki jih je nemška vojska uporabljala v obdobju I. svetovne vojne. Rodil se je v bogati judovski družini. Od malega ga... Nadaljuj z branjem
- 22. novembra 1890 se je v Lilleu rodil francoski vojaški častnik, politik in državnik Charles De Gaulle. Charlesa je že od rojstva zanimala vojska in se je po dokončani srednji šoli vpisal v francosko vojaško akademijo Saint-Cyr, ki jo je uspešno zaključil leta 1912. Med I. svetovno vojno je sodeloval v bitkah na Sommi in... Nadaljuj z branjem
- 12. novembra leta 1920 je bila podpisana Rapalska pogodba, ki je mejo med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo določila na podlagi med vojno podpisanega tajnega londonskega sporazuma. Z njim je Italija dobila tretjino slovenskega ozemlja, Istro in del Dalmacije. Področje je zahodna soseda začela zavzemati celo preko črte določene v sporazumu že takoj po koncu... Nadaljuj z branjem
- 17. septembra leta 1916 se je zaključila sedma soška ofenziva. Italijanska generala Luigi Cadorna in Emanuele Filiberto sta poveljevala 240 italijanskim bataljonom, na voljo pa sta imela tudi okoli 1150 topov. Položaje Centralnih sil je branilo 150 bataljonov, imeli pa so tudi okoli 800 topov. Italijanski napad se je začel 14. septembra. Cadorna ni sprožil... Nadaljuj z branjem
- 2. avgusta leta 1914 je v Münchnu potekal shod v podporo nemški vojni napovedi Rusiji, ki je je zgodila dan prej in začetku prve svetovne vojne. Na dogodku je bil prisoten tudi Adolf Hitler. Več o tem zanimivem dogodku pa v našem članku.
- 18. decembra leta 1863 se je v Gradcu (Graz) rodil avstrijski nadvojvoda in nesojeni naslednik cesarja Franca Jožefa I., Franz Ferdinand. Franz Ferdinand cesarju Francu Jožefu ni bil posebej pri srcu, a je po spletu okoliščin postal prvi v vrsti za habsburški prestol in vodenje avstro-ogrske monarhije. Bil je sin nadvojvode Karla Ludvika (Karl Ludwig),... Nadaljuj z branjem
- 24. novembra leta 1929 je v Parizu umrl francoski zdravnik, fizik, novinar in predvsem državnik Georges Benjamin Clemenceau. Star je bil 88 let. Pokopan je v vasici Mouchamps v zahodni Franciji. Clemenceau je sprva študiral v Nantesu novinarstvo, nato pa še v Parizu medicino. Po koncu študija se je odpravil v ZDA, kjer se je... Nadaljuj z branjem
- Od leta 2005 v Sloveniji na 23. november praznujemo Maistrov dan. Praznujemo ga v spomin na dogodke ob koncu I. svetovne vojne, ko so se novonastale države po razpadu imperijev borile za meje. Nič drugače ni bilo na ozemljih držav, ki so nastale po kapitulaciji in razpadu Avstro-Ogrske. Tedanji mariborski mestni svet je razglasil priključitev... Nadaljuj z branjem
