- 10. maja leta 1940 je Winston Churchill prvič postal predsednik britanske vlade. Njegov predhodnik Neville Chamberlain je zaradi neuspeha britanskih sil v boju proti nacistični Nemčiji na Norveškem odstopil z mesta premierja, njegovo pozicijo pa je zasedel Churchill. Tri dni kasneje je v svojem znamenitem govoru britanskemu ljudstvu sporočil, da jim ne more ponuditi nič... Nadaljuj z branjem
- 9. maja praznujemo »Dan zmage nad fašizmom in nacizmom«. Sprva so Nemci kapitulacijo podpisali že 7. maja v Reimsu. Ob podpisu so bili prisotni le zavezniški poveljniki. To je razjezilo sovjetskega voditelja Josifa Stalina, ki je zahteval, da so pri podpisu kapitulacije prisotne vse velike članice »protihitlerjevske koalicije« in da se kapitulacija podpiše v Berlinu.... Nadaljuj z branjem
- 2. maja leta 1945 se je končala bitka za Berlin, ko so vojaki sovjetske Rdeče armade zavzeli prestolnico tretjega rajha. Šest dni kasneje je nacistična Nemčija podpisala brezpogojno kapitulacijo, zadnji nemški vojaki pa so položili orožje 15. maja na slovenskem Koroškem. Tako se je vojna, vsaj na evropskem bojišču, končala sredi maja 1945. Boji na... Nadaljuj z branjem
- 28. aprila leta 1945 je bil ubit italijanski fašistični voditelj Benito Mussolini. Star je bil 61 let. Pred veliko zavezniško ofenzivo je Mussolini poskušal skupaj s svojo ljubico Claro Petacci pobegniti v Švico. Na begu so 27. aprila Mussolinija in Petaccijevo po naključju prepoznali in ju ujeli v mestecu Dongo v italijanski provinci Como. Oba... Nadaljuj z branjem
- 17. aprila leta 1941 so v Beogradu na poveljstvu druge nemške armade podpisali kapitulacijo jugoslovanske kraljeve vojske. Brezpogojno kapitulacijo sta podpisala nekdanji zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković in divizijski general Milojko Janković. Kralj Petar II. Karađorđević in vlada sta že pred tem pobegnila iz države in se kasneje nastanila v Londonu. Kraljevina Jugoslavija je bila napadena... Nadaljuj z branjem
- 11. aprila leta 1941 je Ljubljano zasedla italijanska okupacijska vojska. Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako rekoč spremenjenih v koncentracijsko taborišče. Italijanska vojska je v Ljubljani ostala prisotna vse do septembra 1943.
- 10. aprila leta 1912 se je na Dunaju rodil slovenski in jugoslovanski politik, partizan ter narodni heroj Boris Kidrič. V 30. letih je bil ob Edvardu Kardelju eden vodilnih slovenskih komunistov, s katerimi je spomladi 1941 organiziral partizanski odpor proti okupatorju. Med II. svetovno vojno je bil sekretar KP Slovenije, politični sekretar osvobodilne fronte in... Nadaljuj z branjem
- 6. aprila leta 1941 je nemška vojska brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Bombniki so najprej poleteli nad vojaška letališča, nato pa se preusmerili na Beograd, kjer je bilo v napadih ubitih več tisoč ljudi. Kmalu so se invaziji na Jugoslavijo priključile še ostale članice sil osi (in Trojnega pakta). Država je bila v nekaj... Nadaljuj z branjem
- 26. marca leta 1945 so ameriške enote porazile japonsko cesarsko vojsko in zavzele otok Iwo Jima. Tako se je končala ena od najbolj krvavih bitk na pacifiškem bojišču v II. svetovni vojni. 19. februarja 1945 so se v okviru operacije Odred (angleško Detachment) ameriške enote izkrcale na le nekaj kvadratnih kilometrov veliki, z bunkerji in... Nadaljuj z branjem
- 15. marca leta 1957 je v Parizu umrl jugoslovanski komunistični državnik, revolucionar, publicist, slikar, likovni kritik, prevajalec, novinar in udeleženec NOB Moša Pijade. Star je bil 67 let. Moša Pijade je bil judovskega porekla in je bil eden od ustanoviteljev Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1925 je bil kot urednik glasila Komunist obsojen na 20 let... Nadaljuj z branjem
- V letu 2018 bomo obeležili 75 let od prelomnih dogodkov v Jugoslaviji tekom II. svetovne vojne. Slednjim se bomo posvetili tudi na našem portalu, začenjamo pa z »bitko na Neretvi«, ki je potekala od 20. januarja do sredine marca leta 1943.
- 18. februarja leta 1950 je v Mariboru umrl slovenski pripovednik, dramatik in politik Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, pripovednik socialnega realizma. Star je bil samo 56 let. Prežihov Voranc se je rodil leta 1893. v Podgori pri Kotljah (občina Ravne na Koroškem), kjer je tudi končal osnovno šolo. Ker mu oče ni... Nadaljuj z branjem
