- 4. decembra leta 1563 se je končal cerkveni zbor v Tridentu. Koncil, ki ga je sklical papež Pavel III. je s premori trajal 18 let (začel se je 13. decembra 1545). Tekom teh let so se zamenjali trije papeži, kar posledično pomeni tri zasedanja in skupaj 27 sej. Razen treh sej, ki so bile leta... Nadaljuj z branjem
- 10. novembra leta 1975 sta v italijankem mestu Osimo zunanja ministra Italije Mariano Ramur in Jugoslavije Miloš Minić podpisala t.i. »Osimske sporazume« o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj med državama. Z Osimskimi sporazumi je bila potrjena meja med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila dogovorjena z Londonskim memorandumom leta 1954. Originalni tekst sporazuma je bil... Nadaljuj z branjem
- 2. novembra zvečer leta 1918 je italijanska vojska končala z ofenzivnimi operacijami med bitko pri Vitoriu Venettu proti avstro-ogrski vojski, ki je razpadla, ter se začela približevati Vidmu in Trstu. 28. oktobra 1918 so Čehi razglasili neodvisnost od habsburške krone, dan kasneje so v Ljubljani in Zagrebu razglasili nastanek Države SHS, 31. oktobra 1918 pa... Nadaljuj z branjem
- 27. oktobra 1917 je general Luigi Cadorna ukazal umik italijanske vojske čez reko Tilment, kar je pomenilo zmagoslavje centralnih sil v 12. soški bitki. Po 11. italijanskih ofenzivah, ki so potekale vse od odprtje soške fronte spomladi 1915, so se centralne sile jeseni 1917 odločile za protinapad. Avstro-ogrski vojski so se pridružile še nemške enote... Nadaljuj z branjem
- 25. oktobra leta 1936 sta nacistična Nemčija in fašistična Italija podpisali serijo protokolov in pogodb, katere so postale znane kot »os Rim-Berlin«. Ustanovitev zavezništva je presenetila večino v Evropi, saj do tedaj Nemčija in Italija nista bila v najboljših odnosih. Italija je ostro obsodila nemško politiko do Avstrije in neuspešen poskus avstrijskih nacistov, ki so... Nadaljuj z branjem
- 23. oktobra leta 1942 se je v okviru bojev na severno-afriškem bojišču v II. svetovni vojni začela II. bitka pri El-Alameinu. Britanske enote so v večernih urah z artilerijo začele obstreljevati položaje sil osi. V naslednjih petih urah so izstrelile več kot pol milijona granat na nemške in italijanske položaje, preden se je začel napad... Nadaljuj z branjem
- 18. oktobra leta 1915 se je z italijanskim napadom na položaje Avstro-Ogrske armade začela tretja bitka na soški fronti. Italijani so v tej ofenzivi želeli zavzeti Bovec in Tolmin, če bi ofenziva potekala po načrtih pa tudi Gorico. Italijanski vojski je poveljeval Lugi Cadorna, avstro-ogrski pa Svetozar Borojević. Cadorna je na fronto pripeljal več kot... Nadaljuj z branjem
- 9. oktobra leta 1916 se je z italijanskim napadom na položaje avstro-ogrske vojske začela osma soška ofenziva, ki je trajala štiri dneve. Luigi Cadorna je, tako kot v prejšnjih ofenzivah, poveljeval italijanski armadi, ki je štela 20 divizij, na voljo je imel tudi 1200 topov. Avstro-Ogrske položaje je pod poveljstvom Svetozarja Borojevića branilo 14 divizij,... Nadaljuj z branjem
- 5. oktobra leta 1954 so v Londonu predstavniki ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije in Italije podpisali memorandum o Trstu in razdelitvi cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta je predvideval ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja, cono B in del cone A je dobila v upravo Jugoslavija, večji del cone A s Trstom pa je pripadel Italiji.... Nadaljuj z branjem
- 30. septembra leta 1943 so se nemške enote po štiridnevnih bojih z italijanskim odporniškim gibanjem umaknile iz Neaplja. Odporniško gibanje je štelo približno 30.000 mož, vodili pa so ga Tito Pandellicin, Pietro Bitotti in Massimo Zercatti. Slednji je v bojih izgubil življenje. Tekom štiridnevnega upora je življenje izgubilo 330 mož, od tega 160 italijanskih civilistov.... Nadaljuj z branjem
- 27. septembra leta 1940 so nacistična Nemčija, fašistična Italija in Japonsko cesarstvo v Berlinu sklenile t. i. Trojni pakt, ki je pomenil skorajšnji začetek druge svetovne vojne in s katero so si te države razdelile interesna območja. Po podpisu t.i. »Jeklenega pakta« med Italijo in Nemčijo leta 1939 je podpis t.i. Trojnega pakta pomenil tudi... Nadaljuj z branjem
- 23. septembra leta 1943 je bila ustanovljena fašistična marionetna država Italijanska socialna republika. Znana je tudi pod nazivom Salojska republika, po mestu Salo pri Gardskem jezeru. Mesto je bilo de facto glavno mesto republike, čeprav je bila uradna prestolnica še naprej Rim. Mussolini in ostale vodje Italijanske socialne republike namreč niso bivali v Rimu, saj... Nadaljuj z branjem
