- 2. septembra leta 1819 se je v kraju Lome pri Idriji rodil jezikoslovec, odvetnik in urednik Matej Cigale. Štejemo ga za enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 19. stoletja. V Ljubljani je študiral teologijo, v Gradcu in na Dunaju pa pravo. V raznih časopisih (Slovenski glasnik, Novice) je objavljal razprave o pravopisu, sklanjatvi in oblikoslovju. Zaradi dobrega... Nadaljuj z branjem
- 3. decembra leta 1840 se je v vasici Pišece rodil jezikoslovec, slavist, učitelj in slovaropisec, Maks Pleteršnik. Zbral je veliko besed in izrazov iz različnih znanstvenih in tehničnih področij. Pleteršnikovo največje delo je izdaja slovensko-nemškega slovarja, ki je izšel v letih 1894-95. Pri zbiranju besedišča si je pomagal z deli Oroslava Cafa, Frana Miklošiča, Janeza... Nadaljuj z branjem
- 14. septembra leta 1890 se je v Ljubljani rodil slovenski jezikoslovec, dialektolog in imenoslovec ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Fran Ramovš. Velja za sistematičnega preučevalca zgodovine slovenske slovnice in narečij, zaradi česar je postal utemeljitelj teh ved na Slovenskem. V letih pred začetkom I. svetovne vojne je Ramovš študiral na Dunaju in... Nadaljuj z branjem
- 9. julija leta 1858, se je v ljubljanski četrti Krakovo rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, odvetnik, sodnik, publicist, jezikoslovec, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja. Večino svojega življenja je preživel na Primorskem, kjer je kot sodnik, odvetnik in politik deloval od leta 1876 do 1924.... Nadaljuj z branjem
- 11. maja leta 1784 se je na Potoku pri Štebnju v Ziljski dolini v bližini Svetega Štefana na Zilji (današnja avstrijska Koroška) rodil slovenski rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar, jezikoslovec, pisatelj, etnograf, pesnik, antropolog in predvsem narodni buditelj Urban Jarnik. Na njegovo življenjsko delo je močno vplivala kratkotrajna francoska vladavina v naših krajih (1809-1813) in za slovenski... Nadaljuj z branjem
- 20. aprila leta 1872 je v Zagrebu umrl jezikoslovec, politik, novinar, pesnik, pisatelj in predvsem vodja ilirskega gibanja Ljudevit Gaj. Obenem je bil ena najpomembnejših osebnosti t.i. hrvaškega narodnega preporoda v 19. stoletju. Star je bil 62 let. Pokopan je na mestnem pokopališču Mirogoj v Zagrebu. Gajevo najpomembnejše delo je knjiga Kratka osnova horvatsko-slovenskog pravopisanja,... Nadaljuj z branjem
- 13. aprila leta 1735 se je v Ljubljani rodil bosonogi avguštinski menih, pater in jezikoslovec Marko Pohlin, ki je leta 1768 izdal Kranjsko grammatiko. Napisana je v nemškem jeziku. Kranjska gramatika velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika. Marko Pohlin je v njej zahteval, naj postane slovenščina, ki je bila dotlej le občevalni jezik kmečkega... Nadaljuj z branjem
- 27. februarja leta 1728 se je v Zagoricah na Bledu rodil slovenski šolnik, jezikoslovec, razsvetljenec in narodni buditelj Blaž Kumerdej. Blaž Kumerdej je leta 1773 na Dunaju končal študij prava in se po končanem študiju zaposlil v šolstvu. Najprej je postal okrožni šolski nadzornik v Celju, kasneje pa ga je cesarica Marija Terezija imenovala za... Nadaljuj z branjem
