- 11. aprila leta 1941 je Ljubljano zasedla italijanska okupacijska vojska. Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako rekoč spremenjenih v koncentracijsko taborišče. Italijanska vojska je v Ljubljani ostala prisotna vse do septembra 1943.
- 7. aprila 1848, v času pomladi narodov, je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani, kjer stoji še danes. Zanjo skrbi društvo Heraldica Slovenica. Izobešanje je bilo odgovor na ravnanje nemškega dela narodne straže, ki je izobesil nemško zastavo na stolpu Ljubljanskega gradu. V samostojni Sloveniji tako na... Nadaljuj z branjem
- 30. marca leta 1888 je v Ljubljani umrl slovenski politik, odvetnik in pisatelj Valentin Zarnik. Star je bil 51 let. Znan je tudi pod psevdonimom Servantes mlajši. Njegovo smrt so občutili kot veliko izgubo za slovensko politiko, kar je ob njegovem pogrebu posebno poudarjal ožji prijatelj Josip Vošnjak. Spadal je v t.i. skupino mladoslovencev, ki... Nadaljuj z branjem
- 4. marca leta 1879 se je v Ljubljani rodil slovenski pesnik in pisatelj Josip Murn Aleksandrov. Bil je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Otona Župančiča. Ker se je rodil kot nezakonski otrok, ga je pri starosti štirih let k sebi vzela Polona Kalanova. Po velikem ljubljanskem potresu (1895) sta... Nadaljuj z branjem
- 27. februarja leta 1728 se je v Zagoricah na Bledu rodil slovenski šolnik, jezikoslovec, razsvetljenec in narodni buditelj Blaž Kumerdej. Blaž Kumerdej je leta 1773 na Dunaju končal študij prava in se po končanem študiju zaposlil v šolstvu. Najprej je postal okrožni šolski nadzornik v Celju, kasneje pa ga je cesarica Marija Terezija imenovala za... Nadaljuj z branjem
- 31. januarja leta 1839 je v Ljubljani umrl poljski politični aktivist ter politični izgnanec, Emil Korytko. Več o njem v tem članku.
- 31. januarja leta 1953 se v mestu Glamoč v jugo-zahodnem delu BiH, rodbil bosansko-hercegovski in slovenski kipar in risar, Mirsad Begić. Štejemo ga za enega najboljših kiparjev v Sloveniji v obdobju od neodvisnosti. Več o njem si lahko preberete v naslednjem članku.
- 24. januarja leta 1757 je umrl italijansko-beneški kipar Francesco Robba. Več o tem vsestanskem italijanskem umetniku, ki je večino življenja preživel v Ljubljani, si lahko preberete v tem članku.
- V letu 2018 bomo obeležili 110 let od ustanovitve Slovenske filharmonije. V naši rubriki »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani«, se bomo zato posvetili osebnosti, ki je v filharmoniji pustila neizbrisen pečat.
- 16. januarja leta 1814 se je v mestu Stralsund na Pomorjanskem (današnja Nemčija) rodil Gustav Johann Ludvik Tönnies. Pomemben del življenja je preživel na Kranjskem, več o njem pa v prispevku Skoraj pozabljena dediščina Gustava Tönniesa.
- 10. januarja leta 1815 je na Dunaju umrl francoski in avstrijski naravoslovec, etnolog in kirurg, Balthasar Hacquet. Večino svojega življenja preživel na Kranjskem, več o njem pa si lahko preberete v tem članku.
- 1. januarja leta 1883 se je v vasici Glogovac v bližini mesta Jagodina v tedanji Kraljevini Srbiji rodil srbski in jugoslovanski arhitekt Momir Korunović. Pri nas je najbolj znan po načrtih za pravoslavno cerkev Svetega Cirila in Metoda v Ljubljani. Več o cerkvi si lahko preberete v članku Pravoslavna cerkev v Ljubljani.
