- Februarja smo obeležili 120 let od rojstva enega najvplivnejših, a pogosto pozabljenih socialističnih politikov iz obdobja hladne vojne, Alekseja Kosigina.
Objavil
Objave značke:Nikita Hruščov
Objavil
1962 – Vrhunec kubanske krize
- 27. oktobra 1962 je kubanska kriza bila na vrhuncu in človeštvo verjetno ni bilo nikoli tako blizu popolnemu uničenju. Več o dogodkih iz leta 1962 na Karibih pa v našem članku 60 let od kubanske krize.
Objavil
Leonid Brežnjev
- Letos obeležujemo štirideset let od smrti Leonida Brežnjeva, ki je vodil Sovjetsko zvezo osemnajst let. Le Stalin je državo vodil dlje, skoraj trideset let.
Objavil
60 let od kubanske krize
- Letos mineva šestdeset let od kubanske krize, obdobja, ko je bil svet verjetno najbližje jedrskem spopadu, ki bi lahko uničil naš planet.
Objavil
1955 – Podpis Beograjske deklaracije
- 2. junija 1955 sta Josip Broz Tito in Nikolaj Bulganin podpisala t.i. “Beograjsko deklaracijo”, ki je normalizirala odnose med Jugoslavijo (FLRJ) in Sovjetsko zvezo (ZSSR). Beograjsko deklaracijo zgodovinarji označujemo za enega največjih Titovih zunanjepolitičnih uspehov. Več pa si lahko preberete v našem članku Beograjska deklaracija, eden največjih Titovih političnih uspehov.
Objavil
Beograjska deklaracija, eden največjih Titovih političnih uspehov
- Potem, ko so se leta 1948 odnosi med nekdanjo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo znašli na najnižji možni točki, je v začetku 50. let prišlo do otoplitve in podpisa pomembne Beograjske deklaracije.
Objavil
1971 – Umre Nikita Hruščov
- 11. septembra leta 1971 je v Moskvi umrl sovjetski politik Nikita Sergejevič Hruščov. Star je bil 78 let. Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči. Tekom druge svetovne vojne je bil med drugim odgovoren za obrambo Stalingrada (1942-1943). Po smrti Josifa Stalina leta 1953 je v borbi za oblast postal generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze,... Nadaljuj z branjem
Objavil
1963 – Vzpostavitev Rdečega telefona
- 30. avgusta leta 1963 so med Pentagonom in Kremljem vzpostavili neposredno zvezo t. i. vročo linijo Washington-Moskva, ki naj bi v času hladne vojne zmanjšala nevarnost vojaškega konflikta med obema velesilama. Pred tem je večina pogovorov potekala s pomočjo pisem in v kriznih trenutkih je čas za prevod le-teh in pošiljanje odgovorov trajal občutno predolgo.... Nadaljuj z branjem