Preskoči na vsebino

1813 – Konec bitke pri Dresdnu

27. avgusta 1813 se je v okviru napoleonskih vojn (vojna t.i. Šeste koalicije), končala bitka pri Dresdnu, ki se je začela dan prej. V vojaškem spopadu je številčno manjša francoska armada premagala združene sile avstrijskega, pruskega in ruskega cesarstva.

Leto 1813 se za Napoleona ni začelo dobro in vojaški cilji v Španiji in predvsem v Rusiji niso bili izpolnjeni. V tem času so med ostalimi evropskimi silami potekali skrivni pogovori o možni vojaški aliansi proti Franciji. Sprva so na zgodnjo pomlad zavezništvo sklenili Britanci in Švedi, poziv k orožju je kmalu sledil še od strani Prusije (priporočamo branje prispevka Bitka pri Bautznu), zadnja pa se je vojni proti Napoleonu avgusta pridružila še Avstrija. Prva večja bitka vojne Šeste koalicije, katere se je udeležilo tudi Avstrijsko cesarstvo, pa je prav bila bitka pri Dresdnu.

V času ko so se francoske sile že borile na drugih bojiščih z številno močnejšimi armadami Rusije, Švedske in Prusije je vstop Avstrije v vojno bila zadnja stvar, ki jo je želel Napoleon. Princ Karl Phillipp von Schwarzenberg, avstrijski maršal je na bojišče pripeljal skoraj 200.000 dodatnih svežih vojakov in začel napredovati proti položajem, ki jim je poveljeval francoski general Laurent Saint Cyril. Naslednje jutro, kljub temu da je na voljo imel veliko manj vojakov je Napoleon začel obsežno proti-ofenzivo s katero je popolnoma uničil levo krilo zavezniške vojske, ki ji je poveljeval general Johann von Klenau. Priložnost je izkoristil še en znameniti Napoleonov general Joachim Murat, ki je avstrijski vojski prizadejal velike izgube. Princ Schwarzenbeg je uvidel kakšen bi lahko bil končni rezultat bitke in je ukazal umik in s tem omogočil, da je celotna zavezniška armada ni bila obkrožena.

Francoska armada je štela med 120.000 – 165.000 mož. V bitki je izgubila okoli 10.000 vojakov, približno isto število je bilo ranjenih. Zavezniške sile so štele med 215.000 – 230.000 vojakov, v bitki so izgubile približno 15.000, podobno je bilo številno ranjenih. Preko 20.000 pa so postali francoski vojni ujetniki. Kljub uspehu v bitki pri Dresdnu je francoski uspeh bil kratkotrajen. Avstrijski maršal Schwarzenberg, pruski maršal Friedrich Von Kleist in ruski general Barclay de Tolly so pripravili načrte za novo ofenzivo in le tri dni kasneje so premagali Francoze v bitki pri Kulmu. Oktobra je sledila še znamenita bitka pri Leipzigu, kjer so Francozi bili prepričljivo premagani. Spomladi 1814 so zavezniki vkorakali v Pariz, Napoleon pa se je moral umakniti na Elbo.

Bitka pri Dresdnu – delo nemškega slikarja in umetnostnega zgodovinarja Gustava Otta Müllerja (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1885 – Rojen Julij Betteto

27. avgusta leta 1885 se je v Ljubljani rodil slovenski skladatelj, pevec in pedagog Julij Betteto. Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno je ljubljansko in slovensko meščanstvo doseglo svoj zenit ter največji zgodovinski napredek. Ljubljano so v tem obdobju z Nebotičnikom povzdignili 70 metrov v nebo, mestu so priključili okoliške vasi, arhitekt Plečnik pa… Nadaljuj z branjem

1771 – Rojen Jožef Kalasanc Erberg

27. avgusta leta 1771 se je v Ljubljani rodil kranjski botanik, literarni zgodovinar in biolog Jožef Kalasanc Erberg. Vse do druge svetovne vojne je bila nemška govoreča Kočevska sestavni del osrednje slovenske dežele Kranjske, ki je poleg kulturne raznolikosti poplemenitila slovensko zgodovino tudi s številnimi posamezniki in družinami. Ena izmed takih so bili v sredi… Nadaljuj z branjem