18. junija leta 1936 je umrl ruski in sovjetski pisatelj, dramatik in politik Maksim Gorki. Star je bil 68 let. Štejemo ga za snovalca in teoretika socialističnega realizma. Med njegovimi avtobiografsko obarvanimi deli so znani romani Foma Gordjejev, Otroci sonca, Mati in Življenje Klima Samgina ter povesti Trije ljudje in Otroštvo.
Gorki se je rodil v Nižnjem Novgorodu 28. marca 1868 z rojstnim imenom Aleksej Maksimovič Peškov. Pri enajstih letih je osirotel in začel živeti z babico, že naslednje leto pa zbežal od doma. Zatem je pet let hodil peš po Ruskem imperiju in opravljal najrazličnejša dela, da je lahko preživel. Obenem je opisoval težave navadnih ljudi v imperiju in kritiziral cesarsko oblast.
Pri devetnajstih letih je skušal napraviti samomor. Nadel si je umetniški psevdonim – Gorki – v ruščini pomeni grenak. Po letu 1890 je začel pisati kratke zgodbe, v katerih je opisoval svoje dotedanje življenje. Leta 1892 je v tbilisijskem časopisu objavil prvo povest Makar Čudra, leta 1898 pa je objavil prvo knjigo esejev in zgodb, ki je bila izjemno dobro sprejeta in tedaj se je začela njegova pisateljska pot. Napisal je tudi spomine na Tolstoja, ki ga je označil za najbolj zapletenega človeka 19. stoletja. Dobro se je poznal in sodeloval tudi z velikim ruskim pisateljem Antonom Čehovom.
Gorkega opisujejo kot tudi očeta sovjetske književnosti, saj je pomagal utrditi književno smer socialističnega realizma, ki je bila leta 1934 na prvem kongresu sovjetskih pisateljev razglašena za temeljno in obvezno smer socialistične umetnosti.
V začetku 20. stoletja je živel v tujini. Tedaj se je spoznal z Leninom in Aleksandrom Bogdanovim in ostalimi vodjami ruske levice, ki so delovali v azilu. Sprejel je boljševizem in se tekom I. svetovne vojne vrnil v domovino. Med letoma 1921 in 1928 je spet živel v tujini. Po osebnem povabili Josifa Stalina se je vrnil v Sovjetsko zvezo in je od leta 1931 pa do skrivnostne smrti leta 1936 aktivno sodeloval v sovjetskem političnem in kulturnem življenju ter podpiral mlade nadarjene pisatelje, saj je bil v času Stalinove vladavine prvi predsednik Zveze pisateljev.
Leta 1932 so v njegovo čast preimenovali njegovo rojstno mesto Nižnji Novgorod v Gorki. Mesto je ta naziv nosilo do leta 1990. Po razpadu Sovjetske zveze Gorki ni več med najbolj priljubljenimi pisatelji, njegova dela pa niso več obvezen del izobraževalnega sistema.
