- 1.oktobra leta 1949 je bila po dolgoletni kitajski državljanski vojni ustanovljena Ljudska republika Kitajska. Na ta dan na Kitajskem vsako leto praznujejo državni praznik »Nacionalni dan«. Kitajska državljanska vojna se je med silami komunistov, ki jih je vodil Mao Ce Tung in silami nacionalistov Čang Kaj Šeka začela že leta 1927 in je trajala 9... Nadaljuj z branjem
Na današnji dan
1943 – Umik Nemcev iz Neaplja
- 30. septembra leta 1943 so se nemške enote po štiridnevnih bojih z italijanskim odporniškim gibanjem umaknile iz Neaplja. Odporniško gibanje je štelo približno 30.000 mož, vodili pa so ga Tito Pandellicin, Pietro Bitotti in Massimo Zercatti. Slednji je v bojih izgubil življenje. Tekom štiridnevnega upora je življenje izgubilo 330 mož, od tega 160 italijanskih civilistov.... Nadaljuj z branjem
1940 – Podpisan Trojni pakt
- 27. septembra leta 1940 so nacistična Nemčija, fašistična Italija in Japonsko cesarstvo v Berlinu sklenile t. i. Trojni pakt, ki je pomenil skorajšnji začetek druge svetovne vojne in s katero so si te države razdelile interesna območja. Po podpisu t.i. »Jeklenega pakta« med Italijo in Nemčijo leta 1939 je podpis t.i. Trojnega pakta pomenil tudi... Nadaljuj z branjem
1371 – Bitka na Marici
- 26. septembra leta 1371 je pri vasici Černomen, v današnji Grčiji, potekala bitka na Marici. V bitki so osmanske enote premagale skupno srbsko-bolgarsko vojsko. Zaradi imena vasice jo imenujemo tudi bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici (v I. bitki pri Marici so leta 1364 Osmani premagali skupno srbsko-bolgarsko-madžarsko-bosansko vojsko). Srbski despot Jovan Uglješa... Nadaljuj z branjem
1555 – Podpisan Augsburški verski mir
- 25. septembra leta 1555 so predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir. Cesar Karel V. se ni želel udeležiti pogajanj, zato ga je zastopal njegov brat Ferdinand I., ki je bil tedaj nemški kralj. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa (do vojne v Kölnu) končali boje med... Nadaljuj z branjem
1136 – Posvečen samostan v Stični
- 24. septembra 1136 je bil posvečen Cistecijanski samostan v Stični. Stična je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki). V sklopu samostana se nahaja bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev. Gradnja samostana se je začela daljnega leta 1132, že... Nadaljuj z branjem
1943 – Ustanovitev Salojske republike
- 23. septembra leta 1943 je bila ustanovljena fašistična marionetna država Italijanska socialna republika. Znana je tudi pod nazivom Salojska republika, po mestu Salo pri Gardskem jezeru. Mesto je bilo de facto glavno mesto republike, čeprav je bila uradna prestolnica še naprej Rim. Mussolini in ostale vodje Italijanske socialne republike namreč niso bivali v Rimu, saj... Nadaljuj z branjem
1947 – Ustanovitev Informbiroja
- 22. septembra leta 1947 se je v Sklarski Porembi na Poljskem začela konferenca komunističnih strank, na kateri je bil ustanovljen Informacijski biro komunističnih partij Kominform, bolj znan kot Informibro. Jugoslavijo sta na konferenci predstavljala Edvard Kardelj in Milovan Đilas. Ustanovitev Informbiroja je bil odgovor Sovjetske zveze na politiko obkoljevanja, ki so jo ZDA po koncu... Nadaljuj z branjem
1905 – Odprtje Zavoda sv. Stanislava
- 21. septembra 1905 so v Šentvidu nad Ljubljano odprli Zavod sv. Stanislava. Na ta dan je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil prostore zavoda. Zavod sv. Stanislava (znan tudi kot Škofovi zavodi) je bil v času Avstro-Ogrske prva in edina gimnazija, v kateri je bila slovenščina učni in uradni jezik ter šola, kjer so... Nadaljuj z branjem
480 p.n.š. – Bitka pri Salamini
- 20. septembra 480 pr. n. št. je združena mornarica grških polisov pod poveljstvom atenskega vojskovodje Temistokla v bitki pri Salamini v Egejskem morju odločilno premagala perzijsko mornarico, ki jo je vodil kralj Kserks I. Z zmago so si Atene zagotovile premoč na morju, grške sile pa so prevzele pobudo v vojni ter jo kronale z... Nadaljuj z branjem
1851 – Rojen Ivan Hribar
- 19. septembra leta 1851 se je v Trzinu rodil verjetno najbolj znan ljubljanski župan Ivan Hribar. Deloval je na številnih področjih. Bil je zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani, vodja liberalne Narodno napredne stranke, sokol, narodni buditelj in seveda ljubljanski župan. To funkcijo je zasedel leta 1896, od nje pa se poslovil leta 1910, ko... Nadaljuj z branjem
1918 – Ustanovitev Društva Narodna galerija
- 18. septembra leta 1918 je bilo v zadnjih mesecih I. svetovne vojne in obenem tudi Avstro-Ogrske v Ljubljani ustanovljeno Društvo Narodna galerija. Tedaj je bil sklican občni zbor društva. Najbolj zaslužni za ustanovitev društva so bili slikar Rihard Jakopič, tedanji župan Ivan Tavčar in bivši župan Ivan Hribar. Sprva je bilo društvo brez prostorov in... Nadaljuj z branjem