- 15. junija leta 1885 se je v Jami pri dvoru rodil Fran Bradač. Velja za utemeljitelja klasične filologije na Slovenskem. Bil je prvi slovenski predavatelj stare grščine in književnosti na ljubljanski univerzi in avtor več slovenskih priročnikov in slovarjev v slovenščini. Kot tenkočutni prevajalec pa je v slovenskim bralcem približal tudi nekatera temeljna starogrška dela.... Nadaljuj z branjem
- 9. junija leta 1875 se je rodil zdravnik, publicist in politik Anton Brecelj. V Ljubljani je končal gimnazijo, bil kratek čas v goriškem semenišču, nato pa v Gradcu doštudiral medicino. Vse do konca prve svetovne vojne je deloval na Goriškem, ob razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov pa je postal poverjenik (minister) oddelka za zdravstvo... Nadaljuj z branjem
- 5. junija leta 1827 je cesar Franc I. na Dunaju s posebno listino potrdil Ljubljani privilegij do petih letnih sejmov. Veliki sejmi so bili v Evropi od srednjega veka pomembni kraji trgovanja in do začetka 19. stoletja središče trgovskega in obrtniškega življenja. Ljubljana sicer ni spadala v pomembno evropsko mrežo sejemske poti, so imeli pa... Nadaljuj z branjem
- 4. junija leta 1911 se je v Trstu rodil arhitekt in urbanist Edo Mihevc. Sloviti arhitekt modernizma je s svojim delom zaznamoval tako slovensko prestolnico kot Obalo. V tridesetih letih je diplomiral pri Jožetu Plečniku in do druge svetovne vojne izdelal nekaj načrtov notranje opreme za bogate ljubljanske meščane. Kot predvojni član Komunistične partije Slovenije... Nadaljuj z branjem
- 2. junija leta 1837 se je rodil pravnik in politik Robert Schrey pl. Redlwerth. Bil je sin okrajnega sodnika in tako kot oče končal študij prava v Gradcu. Leta 1860 se je zaposlil v finančni prokuratori v Ljubljani. Že naslednje leto je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. Poleg poklicnega dela se je udejstvoval javnega... Nadaljuj z branjem
- 28. maja leta 1796 se je v Ljubljani rodil zgodovinar, publicist in uradnik Henrik Costa. Na ljubljanskem liceju je bil učenec in kasneje tudi prijatelj slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Gimnazijo je pustil in se zaposlil v državni finančni upravi. Kot uradnik je deloval v Novem mestu, Gorici in v Ljubljani, kjer je postal direktor višjega... Nadaljuj z branjem
- 22. maja leta 1781 se je v Ljubljani rodil kirurg in profesor na prvi popolni ljubljanski univerzi Anton Melzer. Skupaj z bratom Francem sta nadaljevala družinsko tradicijo, saj je bil že njun oče kirurg. Tako je Anton po končani ljubljanski gimnaziji študiral na Dunaju in si na tamkajšnji univerzi pridobil naziv magistra kirurgije in porodništva.... Nadaljuj z branjem
- 19. maja leta 1894 se je rodil ljubljanski arhivar, politik in časnikar Vladislav Fabjančič. Bil je član uredništva mesečnika Preporod, po katerem so slovenski pripadniki gibanja, ki so videli rešitev nacionalnega vprašanja v uničenju Avstro-Ogrske in ustanovitvi jugoslovanske države, dobili ime Preporodovci. Po končani ljubljanski gimnaziji je študiral na filozofski fakulteti na Dunaju, v Beogradu,... Nadaljuj z branjem
- 18. maja leta 1938 je v Ljubljani umrl pisatelj, publicist in gimnazijski profesor Ivan Lah. Na praški univerzi je študiral slavistiko, klasično filologijo, filozofijo in pedagogiko, leta 1910 pa je tam tudi doktoriral. Bil je novinar pri liberalnih časopisih Jutro in Dan, med prvo svetovno vojno zaradi pro jugoslovanske ideje zaprt in interniran, kasneje vojak... Nadaljuj z branjem
- 14. maja leta 1950 so na kongresu v Ljubljani ustanovili Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU). Društvo je bilo neke vrste civilno organizirana slovenska filmska stroka, ki je združevala filmske ustvarjalce, režiserje, scenariste, kostumografe, organizatorje, igralce, filmske kritike in navdušence, kot uradno društvo pa je nastalo šele 14. aprila 1977 z vpisom v državni register društev.... Nadaljuj z branjem
- 13. maja leta 1907 je v Ljubljani umrl zgodovinar in pisatelj Josip Stare. V Pragi je študiral slavistiko, zgodovino in geografijo, po študiju pa je bil srednješolski profesor. Stare je bil eden od soustanoviteljev Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1867, ki je bila prva gledališka organizacija na Slovenskem in si prizadevala za poklicno slovensko gledališče.... Nadaljuj z branjem
- 8. maja leta 1989 so predstavniki slovenskih opozicijskih gibanj na Kongresnem trgu v Ljubljani sprejeli Majniško deklaracijo, ki jo je na množičnem zborovanju v podporo četverici, obsojenih v aferi JBTZ, prebral pesnik Tone Pavček. Deklaracija je v treh točkah zahtevala življenje v suvereni državi slovenskega naroda, samostojno odločanje o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi... Nadaljuj z branjem
