9. julij

1485 – Friderik III. omeji pristojnosti zunanjega sveta in občine

9. julija leta 1485 je habsburški in cesar sveti rimski cesar Friderik III. z listino omejil pristojnosti zunanjega sveta in občin.

Tekom srednjega veka je z nastankom mestnega sveta in mestnega sodnika postala ljubljanska občina avtonomna. Ljubljanski mestni sodnik se v listini prvič omenja že leta 1267, ko je vojvoda Rudolf IV. podelil mestnemu svetu pravico voliti sodnika, medtem ko je bil prej sodnik le neposredni uradnik deželnega kneza. Z nastopom Habsburžanov leta 1335 je mestna avtonomija v Ljubljani doživela precejšnje spremembe, leta 1337 se omenjata še dva sodnika, od leta 1338 pa samo še eden. Mestni gospod je postavil mestnega sodnik iz vrst meščanov, s tem pa ti dobili pravico voliti mestni svet in mestnega sodnika. Sodnik tako ni bil več uradnik deželnega kneza, ampak ga je volilo dvanajst zapriseženih mož. Ljubljanska občina, ki je sicer obstajala že prej, je s tem dobila javnopravni značaj. Ljubljana je med mesti na Kranjskem in drugimi habsburškimi dednimi deželami že zelo zgodaj dobila pravico do volitve sodnikov. Prav tako pa je nastanek komuna vezna na bližnje romanske in obalne vzore. V 14. stoletju nastane mestna struktura, ki se označuje kot sodnik, svet in vsi meščani, hkrati s tem pa se je utrdila tudi sodna avtonomija. Ljubljanske meščane so lahko – po večkratnih odredbah deželnega kneza – sodili le pred meščanskim sodiščem. Cesar Friderik III. je pred več kot pol tisočletja, natančneje 9. julija 1485, omejil pristojnost zunanjega sveta in občine. V listini, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je prepovedal zunanjemu svetu in občini v Ljubljani odločati v sporih med meščani brez dovoljenja sodnika in notranjega sveta ali deželnega glavarja. Listina je zanimiva iz večih vidikov. Prvič se omenja zunanji mestni svet. Še leta 1370 je mestna občina – vsi polnopravni meščani – volila samo en, dvanajstčlanski svet’. Od leta 1472 je ljubljansko meščanstvo iz svoje srede volilo sto mož, imenovanih »genannte«, pozneje »gemain«. Ta organ je nato iz svoje srede in izmed vseh meščanov izvolila svet oz. sodnika ter s tem opravljala funkcijo, ki so jo do tedaj opravljali vsi meščani. Zunanji svet je tako nastal med letoma 1370 in 1485, ta listina pa je še posebej pomembna zato, ker opredeljuje medsebojna razmerja vseh mestnih oblastnih teles: pravo oblast ima v mestu notranji svet, medtem ko zunanji in občina poleg pravice volitve sodelujeta pri mestni upravi le, če ju notranji svet k temu pozove.

Listina Zgodovinskega arhiva Ljubljana (FOTO: www.arnes.si)

Other events: