17. februarja leta 1600 je bil na rimskem trgu Campo de’ Fiori javno sežgan italijanski filozof, pesnik, matematik, satirik, okultist, profesor, kozmolog in dominikanski redovnik Giordano Bruno. Sežgala ga je rimska inkvizicija, ki ga je obtožila herezije. Njegov pepel so odvrgli v reko Tibero. Star je bil 52 let. Samo sojenje je trajalo sedem let. Bruna so aretirali leta 1593, 20. januarja 1593 pa mu je papež Klemen VIII. izrekel smrtno obsodbo.
Brunove teorije so zaznamovale moderno znanost. Najbolj znane izmed teh so njegove teorije neskončnosti vesolja in neštetih svetov, v katerih je zavračal tradicionalno geocentrično astronomijo. Na njegova prepričanja so močno vplivala dela Erazma Rotterdamskega, čigar dela je prebiral v mladosti. Veliko je potoval in deloval ter predaval v številnih evropskih državah, med drugim v Švici, Franciji, Angliji, Nemčiji in na Češkem. Čeprav je veliko časa preživel v deželah, kjer se je razširil protestantizem, Bruno ni nikoli sprejel nauka Jeana Calvina ali Martina Luthra.