26. avgust

1663 – Umre Ludvik Schönleben

26. avgusta leta 1663 je v Ljubljani umrl nemški in kranjski mizar, rezbar, kronist in župan Ludvik Schönleben. Star je bil 73 let.

Po kratkem, zgolj enomesečnem vodenju ljubljanskega magistrata, je župana Franca Cirianija avgusta 1647 zamenjal meščan in podžupan Ludvik Schönleben, ki se je v uradnih dokumentih sicer podpisoval Schonlebl. Kot je bilo značilno za naselbine srednjega in novega veka, je bilo mestno prebivalstvo izredno mobilno in heterogeno, tako po stanu in poklicu kot tudi po izvoru. Večina meščanov je bilo potomcev sicer domačinov, so pa v mesto prihajali tudi številni ljudje iz Kranjske, sosednjih dežel kakor tudi iz daljnih italijanskih mestnih državic in iz nemških kneževin. Tako je iz Heilbronna iz bavarskega Württemberga okoli 1617 prišel v Ljubljano 27 letni mizar Ludvik. V mestu se je ovekovečil kot cenjen cerkveni rezbar, ki je izdelal veliki korni oltar stolnice sv. Nikolaja in oltar v cerkvi sv. Petra. V mestni hierarhiji je hitro napredoval. Bil je mestni svetnik, višji mestni blagajnik, sodnik ter štirikratni župan v enoletnih mandatih leta 1648, 1652, 1653 in 1654. V tem obdobju naj bi ga cesar povzdignil med aristokrate in mu podelil plemiški naziv. V času njegovega županovanja so na križišču današnje Slovenske in Cankarjeve ceste postavili samostan klaris, postavili nov Čevljarski most s prodajalnami ter mestna vodnjaka na Mestnem in Starem trgu. Kot poveljnik mestne straže od leta 1646 pa vse do svoje smrti na današnji dan 1663 v Ljubljani, je poveljeval 600 možem. Ti so poleg obrambe mesta poskrbeli za javne manifestacije ob posebnih dogodkih. Tako so ob izvolitvi novega cesarja Ferdinanda IV. 22. junija 1653 v tridnevnem mestnem praznovanju zavihrale tudi črno-rumene mestne zastave v rokah stotih oboroženih meščanov. Ob cesarjevem obisku Ljubljane leta 1660, ko mu je mesto pripravilo veličasten sprevod po Ljubljanici s posebej izdelano in pozlačeno ladjo v sprevodu, je kot vodja mestne obrambe sprejel Ferdinanda. Živel je na današnjem Gornjem trgu, kjer je imel svojo rezbarsko delavnico, na enem izmed svojih nepremičnih, pa je v Gradišču odkril doslej neznani rimski Neptunov tempelj. Ludvik Schönleben velja tudi za prvega ljubljanskega kronista in pisca letopisa vojvodine Kranjske, ki jo je v soavtorstvu kasneje izdal njegov še bolj znani sin katoliški duhovnik, zgodovinar in intelektualec evropskega formata Janez Ludvik Schönleben.

Ljubljana leta 1660 po podobi nizozemskega vedutista (FOTO: Wikipedia Commons)

Other events: