27. avgusta leta 1771 se je v Ljubljani rodil kranjski botanik, literarni zgodovinar in biolog Jožef Kalasanc Erberg.
Vse do druge svetovne vojne je bila nemška govoreča Kočevska sestavni del osrednje slovenske dežele Kranjske, ki je poleg kulturne raznolikosti poplemenitila slovensko zgodovino tudi s številnimi posamezniki in družinami. Ena izmed takih so bili v sredi 19. stoletja izumrli Erbergi, znamenita rodbina na Kranjskem, ki je dala pomembne deželne in državne uradnike, eminentne pravnike, profesorje ter visoke cerkvene dostojanstvenike. V 17. stoletju so postali tudi poplemeniteni.
Najbolj znani pripadnik kranjske elitne družine je prav gotovo pravnik, kulturni zgodovinar, zbiratelj starin in umetnin ter mecen Jožef Kalasanc baron Erberg. Aristokrat je na svet prijokal na današnji dan v Ljubljani leta 1771, bolj kot literarni zgodovinar pa je poznan v vlogi velikega botanika. Kot večina plemičev in nadarjenih meščanov Ljubljane ob koncu 18. stoletja je študiral na Dunaju, in absolviral iz logike, matematike, državnega prava in filozofije. Nadvse izobraženi baron se je vrnil v rodno mesto, si tam kupil hišo in pričel delati pri takratni deželni vladi.
Hitro je napredoval po upravni hierarhiji in že leta 1804 imenovan za komornika in tajnega svetnika cesarskega dvora. Štiri leta kasneje je njegova žena, s katero sta imela sedem otrok, postala vzgojiteljica cesarjevih otrok, kmalu pa je tudi sam za nekaj časa postal vzgojitelj prestolonaslednika Ferdinanda. Po koncu tega častnega dela, se je umaknil na svojo posest Dol pri Ljubljani in se posvetil svojemu življenjskemu delu – Poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Zbral je vse dotedanje ustvarjalce na Kranjskem od 14. stoletja, do protestantov in vse do začetka 19. stoletja ter delo zapustil v rokopisu v desetih problemskih poglavjih.
Imel je obsežno zbirko umetnostnih predmetov in arhivskega gradiva, povezanega s preteklostjo Kranjske ter bogato knjižnico. Umetniška zbirka je vsebovala dela Kranjcev ali takih, ki so na Kranjskem ustvarjali: slike Almanacha, Fortunata Berganta, Herrleina, Metzingerja, Potočnika, freske Quaglia in Robbova kiparska dela. Sprva je zbirke hranil v sobanah dvorca, kasneje pa je dal v znamenitem grajskem parku postaviti dva klasicistično oblikovana paviljona. Njegov dvorec s parkom v Dolu pri Ljubljani je postal shajališče ljubljanskih plemičev in meščanov, tam pa je dal na novo urediti tudi park v pravi botanični vrt z več kot 7.000 rastlinami. V času kongresa svete alianse v Ljubljani leta 1821 sta dvorec obiskala cesar Franc I. in njegova žena Karolina. Baron Jožef Kalasanc Erberg je preminil leta 1843.
Jožef Kalasanc Erberg (FOTO: Wikipedia)
