Skip to content

1773 – Umre Anton Janša

13. septembra leta 1773 je na Dunaju umrl sloviti čebelar, zoolog, slikar in bakrorezec Anton Janša. Znan je kot začetnik modernega čebelarstva in izjemen poznavalcev čebel. Deloval je kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru, v času ko je Habsburški monarhiji vladala Marija Terezija. Napisal je znamenito Razpravo o rojenju čebel. Knjiga je doživela 18 izdaj in je bila prevedena v več tujih jezikov. Po njegovi smrti je cesarica izdala odlok, s katerim je določila, da morajo vsi učitelji čebelarstva pri poučevanju uporabljati Janševe knjige.

Rodil se je v vasici Breznica pri Žirovnici. Točen datum njegovega rojstva ni znan, znano pa je, da je bil krščen 20. maja leta 1734. Ker je bil zelo nadarjen za slikarstvo se je, tako kot njegova brata, kljub nepismenosti odpravil na Dunaj, da bi se v bakrorezni šoli izučil risarske obrti. A se je nato kasneje vseeno namesto za slikanje odločil za čebelarjenje. Z njim se je začel intenzivno ukvarjati od leta 1769, saj so doma imeli nad sto panjev. Leto kasneje je Janša opravil izpite in postal najprej čebelar pri Nižjeavstrijski kmetijski družbi, kasneje pa učitelj čebelarstva na čebelarski šoli v Augartnu na Dunaju, ki jo je ustanovila Marija Terezija.

Zaslovel je s svojimi predavanji, na katerih se je kazalo njegovo zelo natančno poznavanje čebel. Poleg že omenjene knjige Razprava o rojenju čebel (1771) je napisal še eno pomembno delo, Popolni nauk o čebelarstvu. Slednja je izšla šele po njegovi smrti, leta 1775. Knjigo je kasneje prevedel in dopolnil Peter Pavel Glavar.

Kot čebelar je bil poznan po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok. Ker je bil izjemen slikar je panjske končnice poslikaval s kranjskimi motivi. Na končnicah so oziroma prevladujejo predvsem poslikave, slikane z oljnimi barvami, ki prikazujejo človeške slabosti, boj med spoloma, posvetne motive ter slike, ki smešijo določene poklice. Po Antonu Janši danes nosi ime čebelarski muzej v Radovljici in čebelarska plemenilna postaja na koncu doline Završnice.

Jugoslovanska poštna znamka iz leta 1973 z ilustracijo Antona Janše (avtor Božidar Jakac), FOTO Wikipedia