11. maja leta 1784 se je na Potoku pri Štebnju v Ziljski dolini v bližini Svetega Štefana na Zilji (današnja avstrijska Koroška) rodil slovenski rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar, jezikoslovec, pisatelj, etnograf, pesnik, antropolog in predvsem narodni buditelj Urban Jarnik. Na njegovo življenjsko delo je močno vplivala kratkotrajna francoska vladavina v naših krajih (1809-1813) in za slovenski narodni razvoj ugodne razmere v Napoleonovih Ilirskih provincah.
Leta 1814 izdal Zbor lepih ukov za slovensko mladino, kar je njegovo najbolj znamenito delo. Razprave je pisal v koroškem narečju. S svojim delom je vplival na prihodnje generacije slovenskih etnologov in filologov kot so Anton Janežič, Matija Majar, Matija Ahacel in Anton Martin Slomšek. Jarnik je bil tudi uspešen pesnik. Ohranjenih je preko 50 njegovih del in pet prevodov (med drugim je prevajal tudi Schillerja).
Umrl je 11. junija leta 1844 v Možberku (Moosrburg) ob Vrbskem jezeru. Star je bil 60 let. Danes je po Jarniku v naši prestolnici poimenovana ulica v naselju Bežigrad.
