10. maja leta 1940 je Winston Churchill prvič postal predsednik britanske vlade. Njegov predhodnik Neville Chamberlain je zaradi neuspeha britanskih sil v boju proti nacistični Nemčiji na Norveškem odstopil z mesta premierja, njegovo pozicijo pa je zasedel Churchill. Tri dni kasneje je v svojem znamenitem govoru britanskemu ljudstvu sporočil, da jim ne more ponuditi nič razen solz, znoja in krvi ter jim obljubil da se ne bodo nikoli predali.
Ko je postal predsednik vlade je istočasno prevzel tudi vodenje konservativne stranke, na čelu katere je ostal do leta 1955. V konservativno stranko je vstopil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, prej pa je bil član Liberalne stranke. Kljub temu, da je poleg Stalina in Roosevelta ključen za poraz nacistične Nemčije v II. svetovni vojni, je izgubil volitve leta 1945 in s tem tudi mesto premierja. Leta 1951 je drugič prevzel vodenje vlade, štiri leta kasneje pa je zaradi slabega zdravja odstopil. Do leta 1964 je ostal poslanec v parlamentu, leto kasneje pa je umrl v Londonu star 90 let.