26. februarja leta 1848 so v prestolnici Velike Britanije, Londonu, prvič natisnili Komunistični manifest. Izdan je bil v nemškem jeziku, saj sta bila avtorja knjige nemška politična misleca in filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Obstajajo tudi podatki, da je »Manifest« izšel pet dni prej (21.2.1848), ampak kakorkoli že, njegova izdaja sovpada z začetkom (23.2.1848) t.i. »Pomladi narodov«, ki je potresla evropske prestolnice kot tudi avstrijske dežele naseljene s Slovenci.
Komunistični manifest velja za eno od najbolj znanih, največkrat natisnjenih in najvplivnejših političnih besedil vseh časov. Po naročilu Zveze komunistov sta ga napisala ustanovitelja in teoretika komunizma Karl Marx in Friedrich Engels. V Manifestu je napisan namen in program Zveze komunistov, s smernicami za proletarsko revolucijo, ki bi zrušila kapitalizem. Neposredni cilj je bil zgraditi socializem, ki bi kasneje prešel v brezrazredno družbo, komunizem.
V angleščino ga je leta 1850 prevedla Helen Macfarlane, v ruščino pa leta 1869 Mihail Bakunin in Sergej Nečajev. Prvi slovenski prevod Manifesta je iz leta 1902 (Karl Linhart v Rdečem praporju), leta 1908 pa je založba Naprej manifest prvič izdala v knjižni obliki.
Po letu 1991 nekaj časa ni bil posebej popularno gradivo, zaradi finančne krize v Evropi in svetu pa je v zadnjih letih spet močno pridobil na svojem pomenu. V Sloveniji so leta 2009 v 2400 izvodih spet natisnili Komunistični manifest, spremne zapise k novi izdaji pa sta med drugim prispevala tudi Jože Mencinger in Slavoj Žižek.