9. julija leta 1858, se je v ljubljanski četrti Krakovo rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, odvetnik, sodnik, publicist, jezikoslovec, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja.
Večino svojega življenja je preživel na Primorskem, kjer je kot sodnik, odvetnik in politik deloval od leta 1876 do 1924. Konec 19. stoletja se je vključil v politiko in postal pokrajinski vodja liberalne stranke. Leta 1895 je bil izvoljen za goriškega deželnega poslanca in postal ugleden politik, ki se je posvečal predvsem gospodarski organizaciji Slovencev na Goriškem. Pred prvo svetovno vojno se je odločil prestopiti k socialdemokratski stranki. Za mednarodno socialistično konferenco v Stockholmu je pripravil posebno spomenico.
Po italijanski zasedbi slovenskega Primorja in podpisu Rapalske pogodbe med Kraljevinama Italijo in SHS se je opredelil kot levi socialist in v tem duhu po Primorski prirejal zborovanja. Po prihodu Mussolinija na oblast se je leta 1924 odselil in vrnil v rojstno Ljubljano, kjer je uspešno kot odvetnik deloval do smrti leta 1935. Po Tumi so danes med drugim poimenovane ulice v Kopru, Novi Gorici in Celju. Po njemu nosi tudi ime planinska koča na Slavniku na Primorskem.